Predsednik francoske vlade Gabriel Attal je danes sporočil, da je Francija na Novo Kaledonijo, ki so jo prizadeli izgredi, poslala vojake, uvedla policijsko uro in prepovedala družbeno omrežje TikTok. Nasilni protesti so na otočju izbruhnili zaradi načrtovanih sprememb ustave o volilni pravici.
"Vojaki oboroženih sil so bili napoteni za varovanje pristanišč in letališča na Novi Kaledoniji," je povedal Attal na kriznem srečanju v Parizu. Visoki komisar ozemlja Louis Le Franc, ki je zaprosil za vojake, pa je razglasil policijsko uro in prepovedal TikTok, je dodal Attal.
Že pred tem so v Parizu napovedali razglasitev izrednega stanja za ozemlje, kar omogoča razširitev pooblastil vlade. "Vsa nasilna dejanja so nedopustna in nanje se bomo odločno odzvali, da bi ponovno vzpostavili red," so v uradu francoskega predsednika Emmanuela Macrona zapisali v izjavi o uvedbi izrednih razmer.
Minulo noč so na Novi Kaledoniji že drugič zaznamovali protesti zagovornikov neodvisnosti tega otočja v Tihem oceanu, ki nasprotujejo načrtovanim spremembam ustave, po katerih bi volilno pravico na tem čezmorskem ozemlju dobilo na tisoče francoskih volivcev.
V nemirih na Novi Kaledoniji so po zadnjih podatkih umrli štirje ljudje, med njimi trije mladi pripadniki tamkajšnjega avtohtonega ljudstva Kanak in en policist. Slednji je danes zaradi poškodb umrl, potem ko je bil ustreljen v glavo.
Ob tem je bilo poškodovanih več sto ljudi, vključno z okoli sto policisti. Uničenih in požganih je bilo na desetine vozil, domov in drugih objektov, vključno s šolami. Varnostne sile so aretirale okrog 140 protestnikov.
Spodnji dom francoskega parlamenta je pred tem s 351 glasovi za in 153 proti sprejel volilno reformo, ki naj bi jo dokončno potrdili do konca junija. Gibanje za neodvisnost Nove Kaledonije meni, da bo razširitev volilne pravice koristila zlasti Franciji naklonjenim politikom in še bolj omejila avtohtono ljudstvo Kanak.
Nova Kaledonija je za Pariz pomembna kot strateško vojaško oporišče in zaradi tamkajšnjih nahajališč niklja. Prebivalci so na treh referendumih v letih 2018, 2020 in 2021 glasovali za to, da otočje ostane del Francije. Trenutno nasilje je sicer najhujše v več kot 40 letih.
