Dobrih pet let in pol po treh dnevih groze, ki so v začetku januarja leta 2015 pretresli Francijo in celo Evropo, se je v Parizu začelo sojenje za teroristične napade, ki so - ne da bi takrat vedeli - napovedali dve leti nenehnega terorja po Evropi. Na zatožno klop je sedlo enajst domnevnih pomagačev treh napadalcev, ki so sejali smrt po Parizu, trem sodijo v odsotnosti, saj so pobegnili na Bližnji vzhod. Preiskovalci sumijo, da so se tam pridružili samooklicani Islamski državi in umrli. Mrtvi so tudi trije moški, ki so tistega januarja izvedli napade v Parizu; vse so ubili policisti.
Teroristični napadalci so mrtvi, nekateri obtoženci tudi
"Počakajte! Za želje imate čas do konca januarja ..."
Bila je sreda, 7. januarja leta 2015, dan, ko je izšla nova izdaja satiričnega tednika Charlie Hebdo. Ta je že zdavnaj prej razburil islamski svet s poobjavo karikatur preroka Mohameda iz danskega časnika Jyllands-Posten, ki so bile objavljene leta 2005, in s številnimi lastnimi karikaturami, v katerih je bičal skrajni, radikalni islam. Karikaturist Stephane Charbonnier z vzdevkom Charb je objavil še zadnjo karikaturo s svarilnim sporočilom. "V Franciji še vedno ni napadov," je zapisal nad risbo oboroženega džihadista, ki odgovarja: "Počakajte! Za želje imate čas do konca januarja ...".
Malo po 11. uri po srednjeevropskem času je Charb umrl pod streli Cherifa in Saida Kouachija. Brata sta na sedežu tednika in na bližnji ulici ubila dvanajst ljudi, vključno s člani uredništva, gosti in policisti. "Maščevali smo preroka Mohameda. Ubili smo Charlie Hebdoja," sta kričala na ulici. Dva dneva pozneje ju je na obrobju Pariza ubila elitna enota francoske žandarmerije. Prav tako 9. januarja pa je na prizorišče stopil njun pomagač Amedy Coulibaly. Za tarčo si je vzel judovsko skupnost - v trgovini košer Hyper Cacher je zajel talce in ubil štiri ljudi. Že dan pred tem je v predmestju Pariza ubil policista.
Pomoč teroristični organizaciji
Začetek sojenja je najprej zavlekla dolgotrajna preiskava, potem pa še spomladanski izbruh pandemije novega koronavirusa. Zdaj se je pričelo ob izrednih varnostnih ukrepih, pred sodnike je stopilo deset obtoženih. Ti sojenje spremljajo v dveh prostorih v dvorani, ograjenih s steklom, varuje pa jih več zamaskiranih policistov. Eden od obtožencev ni v teh posebnih prostorih, saj je bil po plačilu varščine izpuščen iz pripora. Poleg glavne sodne dvorane so spremljanju sojenja prek velikih zaslonov namenjene še tri druge dvorane. Zaradi zgodovinskega pomena bodo sojenje, ki bi se moralo začeti maja, a so ga zaradi pandemije preložili, v celoti snemali za francoske uradne arhive. Prvič bodo snemali sojenje, povezano s terorizmom. Pričali bodo sorodniki žrtev, pa še 144 drugih prič in številni strokovnjaki. Proces naj bi trajal do 10. novembra.
Čakajoč na sojenje za Bataclan
V Franciji željno pričakujejo tudi sojenje za teroristične napade 13. novembra leta 2015, ko je bilo ubitih 130 ljudi. Od napadalcev je preživel le zdaj 30-letni Salah Abdeslam, ki je odvrgel samomorilski jopič in pobegnil. Aretirali so ga 18. marca leta 2016 v Bruslju v Belgiji. Kasneje se je izkazalo, da je sodeloval pri pripravi terorističnih napadov na letališču in podzemni železnici, ko je umrlo 32 ljudi. Ti so se zgodili štiri dni po aretaciji. Abdeslama so obsodili na 20 let zapora, ni pa še znano, kdaj ga bodo predali Franciji.