Gorski Karabah: Ko Putin noče vojne na ruskem pragu...

Nesporno je, da Rusija ne želi vojn v svoji bližini - razen če se ne vojskuje sama. Po desetletni drugi čečenski vojni, ki jo je vodil sedanji predsednik Vladimir Putin, in spopadih na vzhodu Ukrajine, kjer separatistom v Donbasu komaj prikrito pomagajo redne enote ruske vojske, se je konec septembra zaiskrilo v Gorskem Karabahu, le nekaj več kot sto kilometrov od ruske meje. To območje na Kavkazu, veliko za dobro petino Slovenije, je že od razpada Sovjetske zveze predmet spora med Armenijo, ki ga je aktivno zasedala, in Azerbajdžanom, pod katerega formalno sodi. Ker sta obe državi nekoč bili republiki Sovjetske zveze, se uradno Moskva tudi zdaj čuti poklicana, da ureja razmere.

​Prihajajo ruski mirovniki

V spopadih med armensko in azerbajdžansko vojsko, ki so izbruhnili 27. septembra, je doslej umrlo več tisoč ljudi, od tega neznano število civilistov. Domove je moralo zapustiti kar sto tisoč ljudi oziroma dve tretjini prebivalcev. Uradna Erevan in Baku sta sredi oktobra sicer dosegla dogovor o humanitarnem premirju, ki pa ni vzdržal niti 24 ur. Zdaj je posegel v dogajanje mogočni Vladimir Putin in sprti strani sta hitro dosegli dogovor o prenehanju spopadov. Da sta strani privolili v popolno prekinitev ognja, ki naj bi ustvarila pogoje za dolgotrajno rešitev konflikta, je v televizijskem spletnem nagovoru potrdil ruski predsednik Vladimir Putin. Svoje besede je podkrepil s tem, da je na območje napotili ruske mirovne sile, ki bodo med drugim tudi zagotovile koridor med Gorskim Karabahom in Armenijo. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da bo sodelovalo nekaj manj kot 2000 njihovih vojakov, številni pripadniki 15. motorizirane brigade pa so že odleteli v Gorski Karabah.

Rusija ima z Armenijo sklenjen vojaški dogovor, na njenem ozemlju pa ima svoje oporišče, a je doslej vztrajala, da se ne bo vmešavala v konflikt, če ne bo ogroženo ozemlje Armenije. Ruska federacija sicer neposredno ne meji na Armenijo, med državama je še Gruzija. Muslimanski Azerbajdžan po drugi strani vojaško in politično podpira Turčija, ki je pred dobrim stoletjem izvedla genocid nad Armenci, česar pa še danes ne priznava. Azerbajdžanska vojska je na bojišču dosegala uspeh za uspehom in v nedeljo osvojila strateško pomembno mesto Šuša, drugo največje v Gorskem Karabahu, prebila pa se je tudi v neposredno bližino Stepanakerta, prestolnice samorazglašene armenske republika Arcah. "Sovražnik je na obronkih Stepanakerta," je v ponedeljek dramatično sporočil predstavnik armenske strani Vahram Pogošjan.

​Železna roka Azerbajdžana

Nobenega dvoma ni, da je Armenija v tem spopadu poraženka. V skladu z dogovorom bo namreč Azerbajdžan obdržal območja Gorskega Karabaha, ki jih je zavzel med spopadi. Armenija se je tudi strinjala, da se bo v naslednjih tednih umaknila z več drugih sosednjih območij. Putin je sicer še naznanil, da dogovor vključuje tudi izmenjavo vojnih ujetnikov, ljudje, ki so sredi spopadov zapustili svoje domove na konfliktnem območju, pa se bodo lahko vrnili domov. Vprašanje je le, ali si bodo to želeli oziroma ali si bodo upali.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev se čuti zmagovalca. Dogovoru je pripisal zgodovinsko pomembnost, predstavljal pa naj bi tako rekoč kapitulacijo Armenije. "Železna roka ga je prisilila v podpis tega dokumenta," je dejal glede armenskega premierja Nikola Pašinjana. Ta je priznal, da je bilo njegovo sodelovanje pri dogovoru izjemno boleče tako zanj osebno kot za armenski narod. "To odločitev sem sprejel po poglobljeni analizi vojaške situacije," je dejal. In medtem ko so na ulicah azerbajdžanske prestolnice Baku ljudje slavili zmago, so v armenskem glavnem mestu razočarani prebivalci zavzeli poslopje parlamenta in vpili, da jih je vlada izdala.

Ni še prav jasno, kakšna bo v prihodnje vloga Turčije. Po nekaterih podatkih naj bi tudi uradna Ankara poslala v regijo pripadnike mirovnih sil, toda njen angažma je vprašljiv, saj jo mednarodna skupnost obtožuje, da je med konfliktom v Gorski Karabah pošiljala plačance iz Sirije. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je dogovor o ustavitvi spopadov pozdravil kot pomembno pridobitev za Azerbajdžan. "Azerbajdžan je dosegel pomembne pridobitve na terenu in za pogajalsko mizo. Iskreno mu čestitam za ta uspeh," je tvitnil zunanji minister Turčije, ki v sporu podpira Azerbajdžan. Dodal je, da bodo še naprej "en narod, eno srce z azerbajdžanskimi brati in sestrami". Iz Moskve pa so sporočili, da se je ruski zunanji minister Sergej Lavrov s Cavusoglujem po telefonu pogovarjal o nadaljnjih korakih za rešitev krize.