V časniku New York Post so se razpisali o moldavski vasi Dobruša, kjer je še pred 30 leti živelo dvesto ljudi, na začetku letošnjega leta pa le še trije. A nedavno je zaradi umora sosedov 65-letni Griša Muntean ostal popolnoma sam. V njegovi bližini ni nobenega človeka, družbo mu delata mački, pet psov, petnajst gosi, 42 kokoši, 50 golobov, 120 rac in več tisoč čebel. Kot so zapisali v New York Postu, je vas Dobruša že pred desetletji začela izumirati, po razpadu Sovjetske zveze je to postalo posebej izrazito. Tamkajšnji prebivalci so si dom poiskali v Rusiji ali drugod po Evropi, hiše, ki so jih zapustili, so v teh letih povsem neprepoznavne. Rastlinje je prekrilo ceste, krošnje dreves so zastrle hiše, izginja tudi vaško pokopališče.
{twitter}https://twitter.com/suhani84/status/1152822301550792704{/twitter}
Griša vztraja v vasi
In medtem ko je večina nekdanjih prebivalcev dom poiskala drugje, v majhni moldavski vasici še vedno vztraja Griša Muntean. "Med delom se pogovarjam z drevesi, pa pticami in drugimi živalmi, tudi z orodjem. Nikogar drugega nimam." Do letošnjega februarja sta v vasi poleg njega živela še Gena in Lidija Lozinski, par srednjih let, ki je živel na drugem delu vasi. Trojica je bila povezana, vsakodnevno so se pogovarjali. Če se niso srečali v živo, so nekaj besed izmenjali po telefonu. Par je bil tisti, ki je Griši pomagal pri varovanju hiše, ko je ta odšel na tržnico v sosednje mesto prodajat jajca in zelenjavo. A njihovo prijateljstvo se je žalostno končalo.
Ker se mu zakonca februarja letos nista javljala, je po nekaj dneh poklical policijo. Ta je v hiši našla na pol goli trupli moldavskega para. Policijska preiskava je pokazala, da ju je umoril vinjeni delavec, ki je Lidijo poskušal tudi posiliti, piše New York Post. Griša je ostal edini preživeli v vasi.
{twitter}https://twitter.com/rprose/status/1150667915991146496{/twitter}
Počuti se osamljenega
Moldavsko vas Dobruša so kmetje naselili v času carske Rusije, pravi razcvet je doživela v desetletjih po drugi svetovni vojni, ko je dobila trgovino, šolo, poletni tabor in občinsko zgradbo, v kateri so ob nedeljah predvajali filme. Ob ustanovitvi kolhoza je država omogočala zaposlitev pridelovalcem pšenice, vinogradnikom in sadjarjem.
Razpadu Sovjetske zveze je sledila privatizacija, številni vaščani so delo začeli iskati drugje, zaradi česar so kraj počasi zapuščali. In medtem ko je večina odhajala, se je Griša ob prelomu tisočletja v Dobrušo priselil iz sosednje vasi. Odločil se je odpreti ovčjo farmo. V času njegovega prihoda so v vasi živeli predvsem upokojenci, šola, tabor in trgovina so bili že davno zaprti, poroča New York Post.
In kako človeka pot pravzaprav pripelje v osamljeno vasico? Griša je žena zapustila, otroci pa so bili odrasli, življenje so si zgradili v Španiji, zaradi česar se je odločil, da poskusi z življenjem v majhni moldavski vasici. Ovčja farma od leta 2013 sicer ne deluje več, kot je priznal, pa tudi sam pogosto razmišlja o selitvi. Biti povsem sam v sicer majhnem kraju terja svoj davek. Priznal je, da pridejo trenutki, ko se počuti povsem osamljenega. "Še posebej, ko sedim na dvorišču, obkrožen s kokošnjakom, rastlinjakom, razpadajočo lado in pogledom na vaško pokopališče."
