Grški čas za zmenek z realnostjo

Grčija tako kot za posledicami finančne krize trpi tudi za epidemijo ignorance.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Promenade in plaže, kot je ta v Solunu, so zaprte.
EPA

Epidemija koronavirusa po trditvah grške vlade še ni dosegla vrhunca, zato svari državljane, naj zavoljo javnega zdravja vseh državljanov ostanejo doma. Toda trenutno stanje je na površje naplavilo potisnjene družbene razlike, ki jih Grki zadnjih pet let ignorirajo. Odkar je levičarska Siriza januarja 2015 prevzela oblast in potem šest mesecev kasneje sklenila premirje z nekoč osovraženimi posojilodajalci ter podpisala paket novih varčevalnih ukrepov, se je grška družba zaprla med štiri stene. Sedaj vladajoča konservativna desničarska Nova Demokracija pa je politična elita, živeča v slonokoščenem stolpu.
Posledično so ljudje postali apatični do političnega dogajanja, stavke so bile slabo obiskane, razen seveda lokalnih shodov proti beguncem ali pa protesti proti imenovanju Makedonije. Vse drugo se je prelevilo v veliko pet let trajajočo ignorantsko zabavo.

Oropani upanja in elana

Ljudje se sprašujejo, kako so lahko v času krize lokali še vedno polni. Grki so v zadnjih letih zgradili dobro zadelan mehurček, v katerem vztrajajo, ne da bi gledali realnosti oči, in to s povsem enim in zelo človeškim razlogom: da bi preživeli.
Dejstvo je, da Grčiji danes vladajo premožni oligarhi, politična dinastija bogatunov (družina Micotakis je v grško politično življenje vpeta že od 19. stoletja), ki nimajo nobenega stika z realnostjo večine družbe. So nedotakljiva kasta izbrancev. Privatizirajo skupno, ropajo javno in odžirajo najšibkejšim.
Apatičnost, distanciranje od politične realnosti in zazrtosti vase so glavne značilnosti grške družbe od julija 2015 (takrat je Siriza sklenila premirje s posojilodajalci). Grki so danes povsem oropani upanja in življenjskega elana. Epidemija jim je spet nastavila ogledalo: čas je za zmenek z realnostjo.
Grčija vstopa v tretji teden zaprtja zaradi epidemije covid-19. Najmanj 53 mrtvih je do včeraj zahteval virus, okuženih je čez 1500 ljudi. Grki, dovzetni za teorije zarot in ustrahovanja, panike in črnih scenarijev, so se kot prestrašene mucke zaprli v svoja bivališča. To predvsem velja za urbana naselja: prej glasna in radoživa so čez noč ugasnila ter se skrila za bele zavese. Vzporedno se je rodil nov fenomen. Manjši del družbe je pokazal, da uporniški duh še vedno biva v helenski duši: v mestih, kot sta Atene in Solun, se je razcvetel nov pojav - ljudje so se začeli rekreirati na prostem po parkih in mestnih ploščadih.
"Grki naenkrat vzljubili šport" smo brali v lokalnih medijih. Ali pa: "Nekateri še naprej ogrožajo javno zdravje". To so besede, ki jih uporabljajo mediji, naklonjeni vladi Kiriakosa Micotakisa. Novorojeni telovadci so postali državni sovražnik številka ena.
"Meščane smo opozarjali, naj se ne družijo in naj ne prihajajo na plažo. Obisk mestne plaže se je nadaljeval, zato smo se odločili ukrepati," se je v začetku tedna oglasil guverner regije Makedonija Apostolos Cicikostas. Smo v kritičnem stanju v razvoju širjenja pandemije koronavirusa po vsej državi," je še dodal.
Z odlokom je odslej Solunčanom prepovedano zbiranje ob popularni plaži, eni izmed redkih sprehajalnih površin v milijonskem drugem največjem mestu Grčije. Enako so storile atenske mestne oblasti in zaprle dostop do sicer zanemarjenih parkov. Epidemija je pokazala na veliko pomanjkanje zelenih sprehajalnih površin. Grke v naslednjih dneh čakajo strožji ukrepi, večja policijska kontrola in predvsem omejenost gibanja.

Zdravstvo na psu

Grški zdravstveni sistem je finančno povsem izčrpan in nepripravljen na epidemijo takšnih razsežnosti. Micotakisova Nova Demokracija in socialdemokrati Pasok so skupaj od 2010 preko mednarodnih posojilodajalcev popolnoma opustošili in osiromašili javne bolnišnice, jih zaprli več deset po celi državi, odpustili na stotine zdravstvenih delavcev in predvsem popolnoma finančno oropali delovanje zdravstva. "Stanje ni slabo, ampak je zelo slabo. Videla sem ljudi, ki so po možganski kapi čakali na hodniku za pregled tudi do šest ur," mi je prijateljica, ki trpi za multiplo sklerozo, povedala pred kratkim. Za zdravila in preglede na mesec odšteje dvesto evrov.
Vlada se je v času epidemije odločila za absurdne poteze: nekoč odpuščene zdravstvene delavce je zdaj zaprosila, naj se vrnejo. Po uradnih podatkih jih je skupaj že zaposlila več kot 1300 po instantni metodi: ostali bodo lahko dve leti, dokler ne bodo spet višek.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta