Spletno mesto obrambnega ministrstva javlja sporočilo o napaki, ki pravi, da je spletno mesto "v tehničnem vzdrževanju". Nedostopno je tudi spletno mesto ukrajinske vojske, je na Facebooku sporočil ukrajinski vladni center za strateške komunikacije in informacijsko varnost.
Hekerski napad je prizadel tudi državni hranilnici Oschadbank in Privat, dve največji finančni instituciji v državi.
Po navedbah vladnega centra je banko Privat in njeno aplikacijo Privat24 prizadel "množičen napad za zavrnitev storitve (DDOS)". Nedelovanje spletnih storitev sta potrdili tudi obe banki.
"Ni mogoče izključiti, da se agresor zateka k umazanim trikom," je sporočil vladni center v povezavi z Rusijo.
Biden: Dokazov o umiku ruskih sil še ni
Ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu na trditve Rusije, da del vojakov z rusko-ukrajinske meje umika v svoja oporišča, dejal, da bi bilo to dobro, vendar ZDA tega še niso potrdile. Možnost ruskega napada na Ukrajino ostaja, je dodal, hkrati pa poudaril, da si želi nadaljevanje diplomatskih prizadevanj.
Kot je Biden še dejal v govoru v Beli hiši, se z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom strinjata, da je potrebno nadaljevati diplomatska prizadevanja, vendar pa Washington ne bo žrtvoval osnovnih načel, kot so pravica držav do ozemeljske celovitosti in suverenosti in svobodno odločanje o lastni usodi. Poudaril je, da bodo skupaj z zavezniki in partnerji nadaljevali diplomatsko pot.
Če bi se ruske enote res umikale v svoja oporišča, kar je Moskva sporočila danes, bi bilo dobro, meni Biden. Vendar ZDA same tega še niso potrdile, je opozoril. Na meji z Ukrajino in Rusijo ter Belorusijo je po Bidnovih besedah več kot 150.000 vojakov. Znova je pozval vse Američane, naj zapustijo Ukrajino, preden bo prepozno za varen umik.
Biden je spregovoril tudi Rusom. Kot je dejal, Rusi niso njihov sovražnik, zveza Nato in ZDA pa nimata nobenega namena napasti ali ogrožati Rusije. "Vi niste naš sovražnik in verjamem, da si ne želite krvave vojne v Ukrajini," je dejal ter spomnil na zgodovino skupnega boja proti nacizmu.
Sklepni del nagovora, ki je minil brez odgovorov na novinarska vprašanja, je namenil nizanju posledic za Rusijo, če se odloči za napad na Ukrajino ali napad na ZDA ali zaveznike tako z orožjem kot na druge načine, na primer s spletnimi napadi na infrastrukturo.
Po Bidnovih besedah bodo gospodarske in strateške posledice za Rusijo v primeru napada dolgotrajne, plinovoda Severni tok 2 pa ne bo mogla zagnati. ZDA so z zavezniki pripravljeni na sankcije, ki jih na primer niso uvedli, ko je Rusija zavzela Krim. Med temi so sankcije proti premoženju Putina in njegovih tesnih sodelavcev v tujini.
Pred enim mesecem dni podoben kibernetski napad za krajši čas zaustavil delovanje ključnih vladnih spletnih mest. Zveza Nato se je na to odzvala z napovedjo dogovora o sodelovanju s Kijevom v kibernetskem vojskovanju. Tudi EU je takrat mobilizirala "vse svoje vire" za pomoč Ukrajini.
Dogovori so bili zasnovani za pomoč pri zaščiti Ukrajine pred ruskimi državnimi akterji in posameznimi hekerji, ki v imenu Kremlja zagrešijo kibernetske zločine.
Kijev je dejal, da so januarsko škodo uspeli omejiti. Pri tem niso potrdili, kdo je odgovoren za napad, čeprav naj bi imeli dokaze o vpletenosti Rusije.
Velik računalniški napad, usmerjen na ukrajinsko strateško infrastrukturo, da bi zmedel oblasti, je sicer eden od scenarijev, ki se omenjajo kot znanilec klasične vojaške ofenzive.
Duma poziva Putina, naj prizna neodvisnost ukrajinskih separatističnih regij
Ruska duma je danes pozvala predsednika Vladimirja Putina, naj prizna neodvisnost ukrajinskih separatističnih regij Donetsk in Lugansk. Predsednik dume Vjačeslav Volodin je na družbenih omrežjih zapisal, da so se poslanci odločili pozvati Putina, naj odcepljeni regiji na vzhodu Ukrajine prizna kot "suvereni in neodvisni državi".
"Kijev ne spoštuje dogovorov iz Minska," je na Telegramu sporočil Volodin. "Naši državljani in rojaki, ki živijo v Donbasu, potrebujejo pomoč in podporo," je dodal.
Rusija je izdala potne liste več sto tisoč prebivalcem vzhodne Ukrajine, ki jo nadzorujejo ruski separatisti in kjer so spopadi od leta 2014, ko si je Rusija priključila polotok Krim in začela podpirati ruske separatiste, zahtevali približno 14.000 življenj.
Priznanje neodvisnosti ukrajinskih regij, ki jih nadzorujejo ruski separatisti, bi sicer predstavljalo kršitev dogovorov, ki jih podpira Zahod.
Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov tik pred glasovanjem dume ni povedal, ali bo Kremelj to potezo ruskih poslancev podprl. "Ne morem odgovoriti na to vprašanje. Veste, da o tej zadevi ni bilo sprejetih nobenih uradnih odločitev, ni uradnih razprav," je dejal Peskov. Ob tem pa je dodal: "Predstavniki ljudstva odražajo mnenje ljudi."
Pozivi: Priznanje bi predstavljalo kršitev dogovorov
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je v Kijevu opozoril, da če bo Rusija priznala uporniška ozemlja kot neodvisna, bo "Rusija de facto in de iure odstopila od dogovorov iz Minska z vsemi posledicami, ki bodo sledile". "Naše partnerje smo že opozorili na to stališče," je dejal pred glasovanjem v Moskvi.
Tudi EU je danes v odzivu obsodila odločitev dume. "To priznanje bi bilo očitna kršitev sporazumov iz Minska," je na Twitterju zapisal visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je posvaril pred kakršnimi koli potezami za priznanje dveh odcepljenih ozemelj. Opozoril je, da bi to bila "ponovna očitna kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine".
"Nobenega dvoma ni, da sta Doneck in Lugansk del Ukrajine znotraj mednarodno priznanih meja. Takšno priznanje bo torej kršitev mednarodnega prava," je dejal Stoltenberg.
Poziv dume, spodnjega doma ruskega parlamenta, prihaja sredi diplomatskih prizadevanj za preprečitev ruske invazije na njeno prozahodno sosedo Ukrajino, ki naj bi jo Moskva po opozorilih Washingtona morda načrtovala že sredi tedna.
