Sporna dražba v nemškem mestu Nürnberg, kjer je v tridesetih letih prejšnjega stoletja bilo več nacističnih shodov, po drugi svetovni vojni pa sojenje vojnim zločincem, se je končala neuspešno, saj niso prodali nobenega od petih umetniških del, ki jih je domnevno naslikal Adolf Hitler. Poleg akvarelov so prodajali pleteni naslanjač, na katerem je bil upodobljen kljukasti križ. Naslanjač je menda bil prav tako nekoč v diktatorjevi lasti. Toda slike niso dosegle visoko zastavljenih izhodiščnih cen, saj se je pojavil sum, da gre za ponaredke.
Najdražja slika, na kateri je upodobljeno gorsko jezero, je imela izklicno ceno 45 tisoč evrov, najcenejša pa 19 tisoč evrov. Po navedbah dražbene hiše so iz zasebnih zbirk avstrijskih oziroma evropskih zbirateljev in dedičev, avkcijska hiša Weidler pa je dogodek v katalogu predstavila kot "posebno razprodajo", na kateri bodo redke slike in pohištvo. Pri Weidlerju so v zadnjih letih prodali več domnevnih slik Adolfa Hitlerja; za najdražjo so leta 2014 iztržili 130 tisoč evrov.
V Nemčiji so nacistični simboli v javnosti še vedno prepovedani, razen kadar so postavljeni v izobraževalni ali zgodovinski kontekst, zato je bila dražbena hiša v skladu z zakonom primorana zamegliti vse nacistične znake v katalogu. Dražba je razburila javnost in mnoge politike, med drugim tudi nürnberškega župana Ulricha Malyja, ki je dogodek po poročanju časnika Süddeutsche Zeutung označil za neokusen. Organizatorji so morali z dražbe odstraniti še 26 drugih del vprašljive pristnosti. "Na žalost vam sporočamo, da smo se po pregledu odločili za umik nekaterih slik," so zapisali v izjavi za nemški časnik Spiegel. Že v sredo so preiskovalci iz prostorov dražbene hiše Weidler zasegli 63 umetnin, na katerih so bili podpisi A. Hitler in A. H.
Antje Gabriels-Gorsolke, predstavnica nürnberškega tožilstva, je povedala, da so sprožili preiskavo proti določenim posameznikom, ki so osumljeni ponarejanja dokumentov in poskusa prevare. "Če se izkaže, da gre za ponaredke, bomo poskusili ugotoviti, kdo v verigi lastništva je za to vedel," je dejala. Stephen Klingen in Christian Fuhrmeister z Osrednjega inštituta za umetnostno zgodovino v Münchnu po poročanju spletnega portala CNN menita, da so ljudje upravičeno zaskrbljeni zaradi dražbe. "Pogovarjamo se o zgodovini, v tem primeru o nemški zgodovini in nacističnih spominih, ki jih pooseblja Adolf Hitler," sta pojasnila. "Nekaj, kar je včasih veljalo za tabu, se je sedaj ponovno pojavilo, in nekateri zbiratelji bi z veseljem kupili takšne predmete." Kljub temu mislita, da je prav, da se dogajajo takšne dražbe, čeprav jih ljudje ostro obsojajo. "To je pomembna razprava, ki nam omogoča, da v 21. stoletju ponovno premislimo in ocenimo nemški pogled na svojo nacistično zgodovino," razlagata. "Gre za etično in moralno vprašanje in meniva, da bi vsaka sodobna demokracija morala biti sposobna shajati s tem."
Adolf Hitler je v mladih letih želel zasloveti kot umetnik, a so ga na dunajski akademiji za likovno umetnost dvakrat zavrnili. Preden se je pred izbruhom prve svetovne vojne pridružil nemški vojski, je denar služil tako, da je novoporočencem prodajal svoje akvarele in slike v slogu razglednic. Klingen ga opisuje kot "zmerno ambicioznega amaterja", a pripomni, da njegovi umetniški izdelki niso bili nič posebnega, saj so po kakovosti primerljivi s stotisočimi drugimi deli iz tega obdobja. (zur)
