V nedeljo 22. decembra, bo na Hrvaškem prvi krog predsedniških volitev. Na Hrvaškem volijo neposredno, a ima predsednik nekaj pomembnih pooblastil več kot drugje. Tako skupaj z vlado soodloča o zunanji politiki, obrambni politiki in delovanju obveščevalnih služb, kar vsekakor ni zanemarljiva razlika.
Tokratno kandidaturo enajstih kandidatk in kandidatov zaznamuje nekaj zanimivosti, ki so značilne za celotno hrvaško družbo danes. To so: radikalna polariziranost na tako imenovano desnico in levico. Tako imenovano zato, ker na Hrvaškem obstoječa desnica ni klasična desnica, ampak gre za zmes patetičnega nacionalizma, radikalnega klerikalizma in komaj prikritega neoustaštva, ter levica, ki z izjemo kandidatke Katarine Peović, ki zastopa radikalno levi stranki Radnička fronta in SRP, sploh ne obstaja.
Skupno veliki večini prebivalstva je popolno nezaupanje v politiko in smiselnost politične angažiranosti. Povsod prisotna korupcija in politični klientelizem, ki ga obvladuje predvsem HDZ ob sodelovanju kvazilevega SDP ter regionalnih strank in lokalnih šerifov, sta prepredena od najmanjše občine do vrha države. To sta tudi ključna razloga, da se Hrvaška z več kot 300.000 izseljenimi v zadnjih letih uvršča v vrh držav z največjim odstotkom odhoda ljudi v tujino. Za razliko od časov v Jugoslaviji sedaj odhajajo mladi, izobraženi in celotne družine. Odhajajo, da se ne vrnejo. Apatija in vdanost v usodo sta vse bolj prevladujoči občutji, prisotni med državljani na Hrvaškem.
Hrvaške predsedniške volitve so zgolj drugi, po EU-volitvah, "predkrog" pred daleč najpomembnejšim dogodkom: parlamentarnimi volitvami
