Interpol bo vodil Južnokorejec, ne Rus

Vojislav Bercko Vojislav Bercko
21.11.2018 10:22

Zahodne države so uspešno lobirale, da ruski general Aleksander Prokočuk ni uspel zasesti vrha svetovne policijske organizacije.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Mednarodna policijska organizacija, po svetu znana kot Interpol, ima novega predsednika. Toda to ni ruski general Aleksander Prokočuk, ki je dolgo veljal za favorita, temveč Južnokorejec Kim Jong Yag. Prokočuka, ki je dolga leta vodil ruski urad Interpola, je pokopalo lobiranje Združenih držav Amerike in drugih zahodnih držav, pa tudi Ukrajine, Litve in Estonije zaradi bojazni, da bi lahko zlorabljal svoj položaj, še zlasti pri razpisovanju mednarodnih pripornih nalogov oziroma tako imenovanih rdečih tiralic. Pri tem so imeli v mislih predvsem ostrega kritika ruskega predsednika Vladimirja Putina, britanskega milijonarja Billa Browderja, ki ga Rusija obtožuje zarote, rusko sodišče pa ga je v odsotnosti obsodilo na večletno zaporno kazen, češ da ni plačal 45 milijonov dolarjev dajatev Ruski federaciji. Toda večina članic Interpola ocenjuje, da za tem stoji politični pregon, saj Bowder, sicer lastnik investicijskega sklada Hermitage Capital, ostro nasprotuje sedanji ruski politiki.
Kim Jong Jag bo na položaju predsednika Interpola, kar je sicer bolj častna funkcija, saj organizacijo v resnici vodi generalni sekretar (trenutno je to Nemec Jürgen Stock), nasledil Kitajca Menga Hongweija, ki bi se mu mandat iztekel leta 2020. toda Mengova zgodba je še bolj zanimiva kot boj za novega predsednika. Konec septembra je izginil neznano kam in šele nekaj tednov kasneje se je izkazalo, da so ga aretirali in priprli na Kitajskem, sporočili pa so, da je obtožen jemanja podkupnin. Na Kitajskem sicer že nekaj let poteka ostra protikorupcijska kampanja, ki jo je zagnal predsednik Xi Jinping in v okviru katere je bilo obsojenih čez milijon ljudi, večinoma partijskih funkcionarjev. Da se Mengu, ki je bil tudi namestnik kitajskega ministra za javno varnost, ne piše dobro, pa se je dalo slutiti še spomladi, ko ni bil izvoljen v partijski vrh svojega ministrstva. Mengova žena Grace, ki živi v Franciji, je ob izginotju izrazila zaskrbljenost za njegovo usodo in pozvala mednarodno skupnost k ukrepanju. Francoskim preiskovalcem je povedala, da je bila z njim nazadnje v stiku 25. septembra, ko ji je po družbenem omrežju poslal slikovno sporočilo, ki simbolizira, da je v nevarnosti - emotikon noža. Meng Hongwei sicer ni prvi predsednik Interpola, aretiran zaradi korupcije. Pred desetimi leti so južnoafriški tožilci vložili obtožnico zoper tedanjega predsednika Interpola Jackieja Selebija, ki je prav tako odstopil. Dve leti kasneje je bil zaradi sprejemanja podkupnine od preprodajalcev mamil v domovini obsojen na 15 let zapora, a je odsedel le dve leti, nato so ga zaradi zdravstvenih težav izpustili na prostost. Umrl je leta 2015.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta