Manuel Jug je bil konec preteklega leta znova izvoljen za predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Delegati so ga v parku Lakeside v Celovcu izvolili s 95,3 odstotka glasov, kar je celo za pet odstotnih točk boljši rezultat kot pred štirimi leti, ko je prvič pri rosnih 21. letih postal predsednik te krovne organizacije koroških Slovencev.
Pred štirimi leti ste na položaju predsednika nasledili Marjana Sturma, ki je ZSO vodil 27 let, tedaj pa ni več kandidiral. Eden od večjih projektov vašega predhodnika je bilo sodelovanje v tako imenovani konsenzni skupini. ZSO je pri tem vodila dialog z zgodovinsko izrazito protislovensko, nemškonacionalno organizacijo Koroški Heimatdienst (KHD). To je ves ta čas, dialog se je začel že okoli leta 2005, hudo motilo marsikaterega vašega člana in na občnem zboru ste delegatom sporočili, da boste odnose s KHD zamrznili. Zakaj ste se tako odločili, ko pa je ta konsenzna skupina vendarle dobivala tudi nagrade, da se trudi za dialog in sožitje v deželi med večino in manjšino?
"Res je, ne vidimo ravno, da bi bilo to sodelovanje pri dialogu v konsenzni skupini slabo. Vendar pa je prevladal občutek, ki ga delim z našimi člani in odborniki, da je v zadnjih letih konsenzna skupina plenila preveč pozornosti. Dialog s KHD pač ne more biti in ostati glavna prioriteta naše organizacije. Večina v ZSO je na ta dialog zmeraj gledala zelo kritično. Že pred občnim zborom sem s člani in drugimi pripadniki manjšine veliko pogovarjal o tem. Prevladalo je večinsko mnenje, da je obdobje, ko je bilo sodelovanje v konsenzni skupini dobro, minilo. Ne tajimo, da je ta dialog v določeni meri prispeval k izboljšanju položaja narodne skupnosti na Koroškem. A je napočil trenutek za spremembo, saj ni videti, da bi konsenzna skupina v prihodnosti še lahko opravila kakšno večjo nalogo."
Približevanje sovražnikov
Torej ste nekako menili, da je konsenzna skupina končala svoje delo?
"V konsenzni skupini je šlo za približevanje dveh organizacij, ki sta si bili zelo nasprotni, celo sovražni. Mi bolj na levem polu, KHD pa teži k skrajni desnici. Konsenzna skupina je vendarle v tem času poskrbela za nekakšno pomiritev. Toda ko gre za našo narodno skupnost, imamo pri ZSO toliko drugih odprtih vprašanj in toliko nerešenih tem, da nam dialog s KHD nikakor ne more biti več prioriteta. Zato smo se odločili za zamrznitev odnosov z njim, ne bomo več sodelovali pri skupnih prireditvah in tudi ne bomo več skupaj s KHD pošiljali v javnost skupna sporočila ali izjave. Sklenili smo tudi, da bomo v tem letu v ZSO zagnali usklajevalni, reformni proces. V vseh naših članicah in ob pomoči zunanjih ekspertov bomo pregledali, kaj so odprte teme, ki se jih moramo lotiti, kje lahko vsebinsko kaj prispevamo in storimo korake naprej. Pri tem v ospredju ne more biti več KHD. Taka slika za ZSO ob vseh težavah manjšine ne bi bila dobra."
Ko govorite o temah, ki bi koristile slovenski manjšini, o čem govorite? Vem, da so problemi v dvojezičnem izobraževanju in vzgoji ...
"Jezik je naša konstanta. Izobraževanje in vzgoja otrok v slovenščini sta prioriteti tudi v ZSO, tako kot pri vseh krovnih organizacijah koroških Slovenk in Slovencev. Tukaj krovne organizacije usklajeno nastopamo. Lani je prišla v javnost študija renomiranega Instituta UGM. Iz nje je jasno razvidno, kako alarmantno sta upadala jezikovno znanje in jezikovna kompetenca predvsem mladih v slovenščini. Ohranitev in krepitev jezika mora zato biti naša prvenstvena naloga. Zategadelj nismo proti dialogu. Seveda smo za dialog z vsemi partnerji in strankami, z deželno vlado, zvezno vlado in slovensko vlado. Vendar bo ta dialog zaman, če jezik ne bo obstal, če naša slovenska društva, kulturna in športna, ne bodo imela dovolj virov in najboljših pogojev za delo."
Ali ni pri vašem moratoriju na odnose s KHD kapljo čez rob prelila tista otvoritev spomenika brambovcu in nacistu Hansu Steinacherju pri Žitari vasi? Ob stoletnici plebiscita ga je namreč dal postaviti prav KHD. Tudi to je vaše članstvo zelo vznejevoljilo. Zakaj?
"Seveda je bila tudi to tema, ki je veliko naših članov vznemirila, saj te otvoritve nimajo za pozitivno dejanje pri iskanju dialoga v deželi. Steinacher ima čudno zgodovino, saj je bil po plebiscitu aktivni član nacistične stranke. KHD je sicer nato o njem izdal neko knjigo, študijo, v kateri so ga različni znanstveniki skušali osvetliti z več vidikov, kakšne pozitivne zasluge ima in kakšna negativna dejanja gredo na njegov rovaš. V redu, ampak vseeno smo se vprašali, ali je bilo mu treba postaviti spomenik. No, osebno na tej otvoritvi iz ZSO ni bilo nikogar, tudi Marjana Struma ne. Sturm je sicer na občnem zboru odložil še zadnjo funkcijo v ZSO, v nadzornem odboru, in je poslej zgolj privatna oseba. Naj še dodam, da v ZSO z mano članstvo ni imelo sporov. Javni spor glede sodelovanja s KHD je bil predvsem med Strumom in Zvezo koroških partizanov."
Udbovci in komunisti
Saj, Sturm je Zvezi koroških partizanov javno očital, da gre za udbovce in komuniste, kajne?
"Tako je. Takšnih izjav znotraj naše organizacije ne bi smelo biti. Seveda lahko vsak pove karkoli, kot predsednik ne bom predpisoval, kaj sme kdo reči. Vendar tega nikoli ne bi tako povedal, kot je bilo povedano, saj mi je enotnost v organizaciji pomembnejša. In tukaj, na tem primeru, se lahko opazi, da zadnja leta nemara ni bilo dovolj dialoga znotraj naše organizacije, da bi se v njej vsi počutili dobro. Pa tudi z drugima krovnima manjšinskima organizacijama, Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS) ter Skupnostjo koroških Slovencev in Slovenk (SKSS), se je treba več pogovarjati in sodelovati."
No, predvsem NSKS vas zadnja leta vse bolj glasno poziva, da bi se tudi ZSO pridružila naporom za skupno, demokratično izvoljeno zastopstvo manjšine. Kako odgovarjate?
"ZSO javnopravnega zastopstva manjšine ne bo podprl, in to vselej tudi javno povem. Za volitve namreč potrebuješ najprej volilni seznam. Ne predstavljam si, kako bi ga lahko izdelali. Kako bi nekomu priznali, da je koroški Slovenec, drugemu pa tega morda ne bi? Če bi delali po tem principu, bi to bilo zelo nevarno. V sedmem členu Avstrijske državne pogodbe jasno piše, da imamo koroški Slovenci pravico do svojih organizacij. Torej v množini! Zato je absolutno legitimno, če nekdo meni, da ga najbolje zastopa NSKS, kakor je prav tako absolutno legitimno, če nekdo drug meni, da ga najbolje zastopa ZSO, ali pa spet nekdo meni, da je njegova politična domovina SKSS. Naša družba je pluralna, imamo tudi več političnih strank. Organizacije koroških Slovencev pa imamo nalogo, da se med seboj usklajujemo, da naša enotna stališča skupaj zastopamo, kar tudi počnemo. Sodelovanje torej poteka, vendar ostajamo samostojne organizacije, ki ima vsaka svojo zgodovino in si vsaka na svoj način prizadeva za uresničevanje naših pravic. Zame je iluzija, če kdo meni, da je to mogoče pospraviti v en koš. Pa tudi če bila samo ena organizacija, v njej gotovo ne bi bilo enega samega mnenja. NSKS sicer izvaja svoje volitve, vendar so te zelo nepregledne, kar vem iz svojih družinskih in prijateljskih krogov. Nekateri tako smejo voliti, drugi ne, nekaterim pošljejo glasovnico, drugim ne. Za nameček se takih volitev udeleži zelo malo ljudi, kar je dokaz, da takšnih vsesplošnih volitev v manjšini večina njenih pripadnikov ne želi."
Koga pa ZSO združuje?
"Združujemo vse ljudi v manjšini, ki so od levo do liberalno usmerjeni. Čeprav smo torej leva organizacija, smo odprti za vse. Naši člani so pravzaprav slovenske organizacije, kot so Slovenska prosvetna zveza, ki premore 46 društev, pa Zveza koroških partizanov, Zveza slovenskih izseljencev, Slovensko planinsko društvo, Slovensko šolsko društvo, ki ima mladinski dom in tri vrtce, in še Zveza slovenskih žena."
Pred novim obdobjem
V tem letu se torej kaniti posvetiti reformnemu procesu. Kaj imate v mislih?
"V mislih imamo, da se različne delovne skupine ozrejo na različna vprašanja narodne skupnosti, kot so izobrazba v slovenščini, pravne podlage naših pravic, kulturno udejstvovanje, društveno delo, mladina in njene perspektive, pa poslanstvo naše organizacije in sodelovanje z drugima dvema krovnima organizacijama. Pogledati želimo, kje smo, kaj je urejeno in kaj še ni urejeno ter kako to doseči, za kar bo treba definirati kratkoročne in dolgoročne cilje. Slednje bo postalo delovni papir, akcijski načrt za ZSO za naslednja leta oziroma za novo obdobje, ki smo ga začeli po zadnjem občem zboru lani."
Ste si določili tudi kakšne roke?
"Da, to bo potekalo vse letošnje leto. Delovne skupine naj bi svoje delo končale do poletja, nato bi stekla o teh papirjih diskusija z našimi člani, z našimi organizacijami in eksperti. Do oktobra ali novembra bi priredili programski zbor, na katerem bomo potrdili naloge in določili ter sprejeli naše cilje ter izdali o tem še pisno publikacijo."
Ena od teh zadev je slovenščina v sodstvu južne Koroške, kjer zvezno pravosodno ministrstvo načrtuje združevanje manjših sodišč, in to prav tistih, kjer je mogoča uporaba slovenščine. Kakšno je vaše stališče?
"Slovensko lahko govorimo pred tremi sodišči: v Borovljah, Železni Kapli in Pliberku. Ta okrajna sodišča nameravajo združiti z večjimi sodišči, torej v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Vendar naj bi ta večja sodišča postala dvojezična in tako bi vse dvojezično ozemlje južne Koroške zares imelo sodišča, v katerih bi uradni jezik bil tudi slovenski. Vendar je problem, kako bomo takšne oddelke pri večjih sodiščih napolnili z dobro izobraženim dvojezičnim kadrom.
Bilo bi hudo, če bi najprej ukinili omenjena dvojezična okrajna sodišča, jih torej žrtvovali, nato pa bi upali, da se bodo večja sodišča že nekako dokopala do rešitve. Zato je moja intenca ta, da najprej začnejo na želen način funkcionirati večja sodišča. Šele nato bi lahko diskutirali o nekih zaprtjih. Nočemo namreč, da se nekaj najprej zapre, nato pa nam ostane čakanje in upanje, da se obljubljeno uresniči.
Na podeželju se ljudem v teh časih jemlje vedno več stvari, pa naj je to pošta ali bančna poslovalnica, celo bankomat, ali ko v imenu varčevanja zapirajo manjše šole. Na okrajnem sodišču v Pliberku pa ljudje lahko vstopijo vanj in se lahko pogovarjaš slovensko in vse odlično deluje. Če to zapreš, sodišča v Pliberku ne bo nikoli več."