(INTERVJU) "V vojni v Gorskem Karabahu sem izgubila očeta, zdaj se borijo bratranci"

Vida Božičko
15.10.2020 05:00

Izabella Tovmasyan, ki ima korenine v Gorskem Karabahu, trenutno pa živi v armenskem Erevanu, vsakodnevno čuti vojno s sosednjim Azerbajdžanom.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Izabella Tovmasyan je v Gorskem Karabahu še teden pred začetkom vojne obiskala svoje stare starše.
Osebni arhiv

"Na Gorski Karabah sem zelo navezana. Prekrasna narava je, tam imam tudi babico in dedka, ki sem ju obiskala, tik preden se je vojna začela," je pogovor začela Izabella Tovmasyan, ki zdaj novice od tam spremlja iz ure v uro. "V vojni z Azerbajdžanom v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sem izgubila očeta. Danes so na bojišču moji bratranci in nočem izgubiti tudi njih," je povedala in nadaljevala, da se je z dvema tudi slišala, a zelo na kratko, saj da jih lahko izsledijo s pomočjo signala GPS in jih napadejo. Menda je bilo že več takih primerov.

Vojna je koronavirus potisnila ob stran

V vojno je odšlo veliko armenskih fantov in mož, bojujejo se tudi vsi, ki živijo v Gorskem Karabahu, na pomoč pa so jim menda priskočili tudi Armenci, ki živijo v Rusiji in ZDA, a teh ni veliko. "Zaradi koronavirusa jih je prišlo manj, kot bi jih sicer. Azerbajdžanci pa so nas napadli prav v teh težkih časih. Podobno se je zgodilo tudi pred leti, ko so za napad izkoristili našo oslabljenost po hudem potresu," je povedala. "Napadli so nas nepripravljene, hkrati pa za njimi stojijo tudi Turčija in veliko njihovih vojakov." Nove razmere so koronavirus popolnoma potisnile na stran, a to ne pomeni, da je ta izginil. "V bolnišnicah so zdaj najpomembnejši ranjenci in ne več bolniki s covidom-19. Slej ko prej pa se bo to tudi poznalo na naši epidemiološki sliki, ki že zdaj ni dobra."

Glavna tema je zdaj vojna. Vsi se ukvarjajo le s tem. Kot je povedala Tovmasyanova, se je aktiviralo veliko prostovoljcev, ki hrano in prenočišče nudijo predvsem otrokom in ženskam, ki množično prihajajo iz Karabaha. Moški namreč po večini ostajajo tam. "Vsak pomaga, kolikor pač lahko. Jaz sem ves čas v kontaktu z ministrstvom in organizacijami, ki ljudem ponujajo pomoč. Tudi večina podjetij se zdaj ukvarja izključno s to situacijo. Številni zbirajo denar, opremo in zdravila," je pojasnila in dodala, da še nikoli ni čutila take povezanosti med ljudmi. "Škoda, da stopimo skupaj le v vojnih razmerah. Želela bi si, da tako ostane tudi, ko bo tega konec."

Vesela, da je v tem času doma

"Nisem jezna na Azerbajdžance, saj vem, da si vsi ne želijo vojne," je povedala in nadaljevala, da pa jo je s svojimi izjavami šokiral neki znanec iz Turčije. "Na družbenem omrežju sem prebrala njegovo objavo, kjer je zapisal, da v tej vojni podpira Azerbajdžan. Ne morem verjeti, da lahko mlad človek, ki dela na evropskih projektih in se ukvarja s človekovimi pravicami, podpira vojno. Zelo me je presenetil, saj je pokazal povsem drugačen obraz od tistega, ki sem ga poznala," je še dejala. Izabella Tovmasyan ima zaradi večletnega delovanja pri mednarodnih projektih številne prijatelje po svetu in pravi, da večina izraža sočutje, le pri Turkih je nekoliko drugače. "Tudi če so proti vojni, si tega ne upajo povedati na glas. Ne nazadnje njihov režim odkrito podpira in pomaga Azerbajdžanu in zato jih nekako tudi razumem," je še povedala.

Tovmasyanova, ki je sicer veliko časa preživela v tujini, je vesela, da je v tem trenutku doma in da pomaga, kolikor pač lahko. Še pred letom 2018 si ni predstavljala, da bo ostala v Armeniji, potem pa se je zgodila žametna revolucija, ki ji je vlila več optimizma. "S pomočjo protestov smo uspeli zamenjati vlado in ljudstvo danes verjame v svetlo prihodnost države. Želim ostati tukaj. Upam, da bo teh vojnih razmer čim prej konec in da se bomo hitro pobrali," je še dejala. Več let bo sicer zagotovo trajalo, preden se bodo vrnili v stare tirnice, a upa, da jim bo ob pomoči mednarodne skupnosti vendarle uspelo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta