Vojislav Bercko
Ko je že kazalo, da se ameriška vojna proti terorizmu izteka, se je začela na novo. Po dveh četrtkovih eksplozijah pri letališču v afganistanskem Kabulu, od koder evakuirajo zadnje tuje državljane in afganistanske sodelavce zahodnih sil z družinami, je odgovornost za napad prevzela afganistanska veja samooklicane Islamske države, imenovana tudi Isis-K. Gre za teroristično skupino, ki v Afganistanu deluje pod imenom Islamska država province Korasan. Korasan, lahko je tudi Veliki Horasan, je ime zgodovinske regije, ki zajema severni in zahodni del Afganistana, severni in zahodni Pakistan, dele Irana ter Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan.
Ko se je vojna proti terorizmu končevala, se je znova razplamtela
"Izsledili vas bomo in plačali boste"
"Vsem, ki ste sodelovali pri napadu, in tistim, ki želite slabo Ameriki, pravim, da ne bomo oprostili. Izsledili vas bomo in plačali boste," je nekaj ur po napadu, ki je poleg življenj najmanj 90 afganistanskih civilistov in talibanov (nekateri podatki govorijo o celo 170 mrtvih) ter 13 ameriških vojakov dejal predsednik ZDA Joe Biden. Ni jasno, kaj konkretno je s tem mislil, saj se je ameriška vojska že umaknila iz Afganistana, do torka bodo skušali preko zračnega mostu spraviti na varno še čim več ljudi. Toda glede na grožnjo pripadnikom Isis-K gre pričakovati, da se bodo ameriška letala in brezpilotniki občasno še naprej podili po afganistanskem nebu, izključeni pa niso niti hitri helikopterski vpadi pripadnikov posebnih enot, ki bi obračunali z voditelji z voditelji džihadistov in se potem umaknili. Tudi Varnostni svet Združenih narodov je pozval, da je treba storilce in organizatorje četrtkovega napada pripeljati pred roko pravice. V posebni izjavi so članice tega najmočnejšega organa ZN pozvale mednarodno skupnost, naj aktivno sodeluje pri tem, da bodo napadalci kaznovani.
To je bil eden najbolj krvavih dni za ameriške vojake v Afganistanu sploh, odkar so pred skoraj dvema desetletjema po terorističnih napadih z ugrabljenimi letali na ameriških tleh izvedli invazijo na državo pod Hindukušem. Le v dveh primerih, obeh pred letom 2011, je umrlo več marincev, pa še takrat je obakrat šlo za sestrelitev oziroma strmoglavljenje transportnega helikopterja. Zato je bes ameriške javnosti in predsednika Bidna, ki mu je javnomnenjska podpora padla na najnižjo raven v sedmih mesecih predsedovanja, toliko bolj razumljiv.
Talibani proti isisovcem
Američani bi lahko v boju proti skrajnežem iz vrst Isis-K dobili nepričakovane zaveznike - talibane. Ti so z džihadisti Islamske države že dolgo na bojni nogi, zdaj pa še toliko bolj, ker naj bi bilo v četrtkovem napadu pri letališču ubitih tudi okoli 25 talibanskih borcev. Ti naj bi bili po nepreverjenih podatkih istega dne na kontrolnih točkah ubili več članov Isis-K.
Četudi tako kot talibani tudi isisovci pripadajo sunitski veji islama, se skupini ideološko razlikujeta. Isis-K prisega na salafistično vejo islama, medtem ko talibani sledijo konservativnemu nauku šole Deobandi. Isis-K se nagiba h kalifatu, ki bi se raztezal od južne do osrednje Azije, medtem ko so talibani (za zdaj) zadovoljni s tem, da obvladujejo Afganistan. In ker za isisovce talibansko tolmačenje šeriatskega prava ni dovolj strogo, so talibani za njih odpadniki, še zlasti ker so februarja lani v Dohi podpisali mirovni sporazum z ZDA. S tem naj bi se bili izneverili ciljem džihada oziroma svete vojne. Pomenljivo je tudi, da so talibanom nekaj dni pred zavzetjem Kabula čestitale številne islamistične skupine, ne pa tudi Isis-K.
Najhujši napadi Isisa v Evropi
Pripadniki Isis-K so le veja razvpite samooklicane Islamske države, ki je bila na vrhuncu moči v Iraku in Siriji v letih 2014-16. Njenega voditelja Abu Bakra al Bagdadija so oktobra 2019 ubili ameriški specialci na severu Sirije.
Z grožnjo terorizma s podpisom Islamske države se sooča tudi Evropa. Najhujši napad se je zgodil 13. novembra 2015, ko so Pariz pretresli skorajda simultani strelski in bombni napadi, ki so se zgodili na sedmih prizoriščih.
V napadih je umrlo 130 ljudi, 368 jih je bilo ranjenih. 22. marca 2016 so se trije samomorilski bombaši, sicer belgijski državljani, vendar pripadniki IS, razstrelili na bruseljskem letališču in vlaku podzemne železnice, pri čemer so ubili 32 ljudi. 14. julija 2016 je moški v Nici s tovornjakom trčil v množico ljudi, ki so se udeležili praznovanja ob dnevu padca Bastilje. V napadu je umrlo 86 ljudi, veliko pa jih je bilo ranjenih.
V božičnem času, 19. decembra 2016, je napadalec je s tovornjakom trčil v množico ljudi na božični tržnici v središču Berlina, pri čemer je umrlo dvanajst ljudi, medtem ko jih je bilo 48 ranjenih. 22. maja 2017 pa je samomorilski bombaš pred nabito polno koncertno dvorano v Manchestru ubil 22 ter ranil 59 otrok in odraslih.
Zanimivo je, da so talibani sami pripomogli h krepitvi Isis-K, ki je do julija po podatkih Združenih narodov štel od osem tisoč do deset tisoč borcev. Iz zaporov v Kabulu in drugod so izpustili številne islamiste, med njimi tudi isisovce, skupina pa svoje vrste krepi tudi z najbolj radikalnimi talibani, ki prav tako ne prenesejo sporazuma z ZDA. Samo od 15. julija naj bi bil Isis-K svoje vrste okrepil z okoli 1500 novimi borci. V letih od ustanovitve so skrajneži Isis-K redno izvajali napade, povečini pa so bili uperjeni proti afganistanskim varnostnim silam, afganistanskim politikom, talibanom, verskim manjšinam, vključno s šiiti in sikhi, pripadnikom ameriških sil in Nata ter mednarodnim agencijam in človekoljubnim organizacijam. Zgolj v prvih štirih mesecih tega leta naj bi bili po podatkih Misije ZN za podporo Afganistanu (UNAMA) izvedli 77 terorističnih napadov, trikrat več kot v enakem obdobju lani. V začetku maja naj bi bili tako napadli šolo za šiitske deklice, pri čemer je umrlo 85 ljudi, okoli 300 pa je bilo ranjenih.
Evakuacija se končuje
Kljub četrtkovemu masakru ZDA nadaljujejo evakuacijo iz Afganistana. Predsednik Biden je zatrdil, da teroristi ZDA ne morejo odvrniti od tega, da opravijo svojo misijo. "Našli vas bomo in vas spravili ven," je obljubil Američanom, ki so še v Afganistanu. Iz Kabula so od 14. avgusta evakuirali že več kot 100.000 ljudi, so sporočili iz Bele hiše. Samo v četrtek so v 12 urah evakuirali 7500 ljudi, od tega 5100 Američani in 2400 zavezniki. V Afganistanu je sicer po ocenah še okoli 1500 ameriških državljanov, Velika Britanija ima v državi še okoli 400 ljudi, Nemčija pa 200.
Bodo kabulsko letališče upravljali Turki?
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je potrdil, da je Turčija opravila prve pogovore s talibani, in dodal, da Ankara preučuje ponudbo talibanov za upravljanje letališča v Kabulu. Talibani so namreč obljubili, da bodo potnikom z urejenimi dokumenti tudi po 31. avgustu dovolili odhod iz Afganistana (mislili so predvsem tujce), a le s civilnimi leti, saj vojaških letal nočejo več videti. Erdogan je ob tem dejal, da mora v Kabulu najprej zavladati mir, ker Turčija ne želi biti povlečena v nepredvidljive razmere in nemogočo misijo.
Številne države pa so že sklenile evakuacijske lete, med njimi Nizozemska in Danska. Evakuacije je medtem končala tudi Španija. V Dubaj sta včeraj namreč prispeli še zadnji letali, ki bosta od tam poleteli v vojaško bazo Torrejon de Ardoz v bližini Madrida. V njih je bilo okoli 170 ljudi, od tega tudi 83 Afganistancev, ki so delali za Španijo, Portugalsko in zvezo Nato.
Operacijo sta končali tudi Švedska in Norveška. Švedska je iz Afganistana rešila več kot 1100 ljudi. Priznavajo pa, da jim ni uspelo rešiti vseh, ki so bili na seznamu za evakuacijo. Norveška, ki je končanje evakuacij napovedala v četrtek, je skupno rešila skoraj 1100 ljudi. Nemčija je operacijo sklenila že v četrtek, je pa na njihovem seznamu za evakuacijo še okoli 300 Nemcev in več kot 10.000 Afganistancev. Nemško zunanje ministrstvo je pojasnilo, da še vedno prejemajo prošnje za odhod iz Afganistana, zato se številke še večajo. Nemška vojska je sicer iz Afganistana rešila 5347 ljudi, med njimi več kot 4000 Afganistancev. Evakuacijske lete je končala tudi Velika Britanija, od sredine avgusta so iz Afganistana rešili skoraj 14.000 Britancev in Afganistancev. "Žalostno pa je, da vsem ne bo uspelo priti ven," je ob tem priznal obrambni minister Ben Wallace.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
