Vojislav Bercko
Kako težavno je v ideološko, versko in narodnostno razdeljenem Izraelu, ki ima povrhu še silno zakompliciran volilni sistem, je bilo znano. Da pa bo tako težavno, kot je letos, si ni mislil nihče. Rekorder med premierji, 70-letni Benjamin "Bibi" Netanjahu, ki je državo vodil zadnjih deset let, je v tem poskusu pogorel že dvakrat, spomladi in minuli teden. Zato so morali Izraelci septembra že na druge letošnje predčasne parlamentarne volitve. Zdaj bo s to misijo nemogoče poskušal najti skupni imenovalec v parlamentu oziroma knesetu bivši načelnik generalštaba Benjamin "Beni" Ganc. Njegovi obeti so skoraj tako slabi, kot so bili Netanjahujevi.
Izraelski predsednik Reuven Rivlin je 60-letnemu Gancu, voditelju sredinske Modre in bele stranke, mandat podelil v sredo. Ganc ima zdaj 28 dni časa, da izpolni zahtevno nalogo in sestavi vlado ter Izrael izvleče iz najdaljše politične krize v njegovi zgodovini. Rivlin je v Jeruzalemu politične stranke pozval, naj sprejmejo kompromise, in pozval še k oblikovanju vlade narodne enotnosti, Ganc pa je obljubil, da bo skušal oblikovati "liberalno vlado narodne enotnosti". Ganc je sicer zmagal na volitvah 17. septembra, a predsednik države ima pravico mandat najprej podeliti politiku, ki mu prikaže (naj)večje možnosti za sestavo vlade. Po Rivlinovi prvi oceni je bil to Bibi Netanjahu, četudi ima njegova desničarska stranka Likud v knesetu enega poslanca manj kot Gančeva stranka, ki ima v parlamentu 33 od 120 sedežev. Niti Ganc niti Netanjahu pa skupaj s svojimi zavezniki nimata v izraelskem parlamentu, knesetu, večine 61 sedežev.
Toda medtem ko se je Netanjahu zanašal na ultraortodoksne verske stranke, stavi Ganc na manjše stranke na levem političnem polu in na 15 poslancev izraelskih Arabcev, toda tudi ti so med seboj razklani. Ključe do vlade drži desničarski politik Avigdor Liberman, ki ima s svojo stranko Izrael, moj dom (Izrael bejtenu) osem poslancev v knesetu. Prav ti glasovi so zmanjkali Netanjahuju, čeprav je z Libermanom pred leti že sodeloval v koaliciji in vladi, nič bolje pa ne kaže Beniju Gancu. Pri Netanjahuju moti Libermana sodelovanje z ultraortodoksnimi judi, pri Gancu pa njegova sredinskost in morda preveč "popustljiv" odnos do Palestincev. Zato se je letos ves čas zavzemal za veliko koalicijo in vlado narodne enotnosti, v kateri je seveda videl tudi svojo stranko.
"Izrael je končno stopil korak nazaj od verskega nacionalističnega brezna, v katero je državo vodil premier Benjamin Netanjahu. Na parlamentarnih volitvah 17. septembra, že drugih v petih mesecih, je bila naravna koalicija Netanjahujeve stranke Likud, ortodoksne skupine in protifašistične frakcije neuspešna pri osvojitvi 61 sedežev in s tem praga, ki bi jim omogočil sestavo nove vlade," je ob tem za Project Syndicate ocenil Šlomo Ben Ami, nekdanji izraelski minister za zunanje zadeve, zdaj podpredsednik mednarodnega centra za mir v Toledu. "A je tudi za Ganca nemogoče, da bi oblikovala koalicijo, ki bi se lahko obdržala pri življenju, z okrnjeno levico in Združeno arabsko listo. Tudi če bi te stranke tvorile večino, bi bilo potrebno dramatično pogumno politično ukrepanje Ganca, da bi oblikoval vlado z arabsko stranko, sestavljeno iz protisionističnih in islamističnih strank. Že izključitev Združene liste iz procesa sestave koalicije bi bila neoprostljiva napaka. Te arabske parlamentarne stranke predstavljajo pristno željo arabske manjšine v Izraelu (zajemajo 20 odstotkov populacije in so trenutno v postopku pomembnih procesov 'izraelizacije'), da bi oblikovale del vseizraelskega političnega projekta, temelječega na demokratičnem upravljanju in koncu politične ksenofobije in hujskanja."
