Kako je pedantna Švica ostala brez razkužil

V Švici z 8,5 milijona prebivalcev so do četrtka pri 172.000 testiranjih odkrili 23.280 okuženih z novim koronavirusom. V kritičnem stanju je 391 ljudi, mrtvih je v alpski državi 895. Najhuje je bilo in je še v kantonu Ticino, edinem kantonu s pretežno italijanskim jezikom, in v kantonu Waadt z glavnim mestom Lozano ob meji s Francijo. V začetku marca, ko je pogubni virus vdrl v Švico, so namreč prometne povezave med Ticinom in Italijo še kar tekle, recimo vozili so vlaki, podobno je bilo v Waadtu, kjer je meja s Francijo ostala dolgo odprta. V obeh kantonih je nato obolelost s covidom-19 začela eksponentno rasti, vendar se zadnje dni ta rast že nekoliko znižuje.

Iz občine v občino, iz kantona v kanton

V kanton Zug smo poklicali Mariborčanko, biologinjo Katjo Žerjavič, ki živi blizu mesta Zug: "Zdaj so meje države seveda že zaprte, čeprav recimo iz Francije še smejo na delo hoditi dnevni migranti. Letala ne letijo, javni potniški promet pa je vsaj tukaj, kjer živim, na počitniški frekvenci. Predčasno se je v kantonu končala smučarska sezona, žičnice so ustavili. Na gradbiščih še delajo, saj vidim, kako v soseščini nemoteno gradijo stanovanjsko sosesko. Večina trgovin je seveda zaprtih, zaprti so restavracije, kini, ni nobenih javnih prireditev. Odprte so le trgovine z živili in lekarne. Vendar tudi v njih ne sme biti gneče, število hkratnih kupcev je odvisno od velikosti prostora. Gibanje je omejeno na največ pet ljudi. Na ulicah je nekaj več policije, kazni za neupoštevanje zaščitnih ukrepov se začnejo pri sto frankih."
Vojske, ki je sicer naborniška, na ulicah ni, so pa na pomoč predvsem v zdravstvene ustanove in v nabavne verige vpoklicali določeno število rezervistov. "Lahko se sprehajamo, rekreiramo, kolesarimo, vodimo pse, a moramo upoštevati vsaj dvometrsko fizično distanco. In mediji tega ne kriminalizirajo, kar se je, kot sem videla, dogajalo v Sloveniji. Predvsem starejši raje in po priporočilu ostajajo doma. V blokih jim prostovoljci prinašajo živež in druge potrebščine. Še zmeraj lahko po Švici potujemo kamorkoli. Torej ni omejitve gibanja na domačo občino kot v Sloveniji in niti ne na kanton. So pa oblasti pred velikonočnimi prazniki razmišljale, da bi prepovedale potovanje v kanton Ticino in bi zategadelj morda zaprle avtocestne predore, ki vodijo tja. Za to se niso odločile. Oblasti ostajajo zgolj pri prošnjah in opozarjanju, trkanju na zavest. Ljudje se odzivajo z razumevanjem ter upoštevanjem priporočil in ukrepov. Vse poteka umirjeno, civilizirano. Za veliko noč pač Švicarji tradicionalno odidejo na obiske, na potovanja, na izlete. Prav kanton Ticino, ki ima po navadi lepše vreme kot preostala Švica, je v tem času običajno turistično oblegan. Bomo videli, kako bo tokrat," pravi Žerjavičeva.

Etanol izpuhtel kot eter

Katja Žerjavič pojasnjuje, da imajo v Švici dovolj medicinske zaščitne opreme in tudi respiratorjev. "Morda je malce manj zaščitnih mask, zato tudi na ulici le redko vidiš človeka, ki bi jo nosil. Najhuje pa je bilo, da je v sicer pedantni Švici zmanjkalo razkužil. Ampak za to je bil kriv škandal. Konec leta 2018 so privatizirali neko zadrugo, v kateri je Zvezni urad za gospodarsko preskrbo (BWL) za hude čase shranil osem do deset tisoč ton etanola, surovine za izdelavo dezinfekcijskih sredstev." Letos tega etanola ni bilo več, ker naj bi se ga bila zasebna firma Alcoswiss, ki je kupila zadrugo, kot je poročal švicarski dnevnik Tagesanzeiger, kljub drugačni zahtevi BWL po tihem znebila. Verjetno ga je prodala in izpraznila skladiščne kapacitete. Tagesanzeiger je napisal, da naj bi bila izpuhtela količina etanola za sedanjo koronakrizo v Švici povsem zadostovala. "Krizo z razkužili je čutiti še zdaj," povzame Katja Žerjavič in doda, da je bilo ob prvih znanih švicarskih okužbah tudi nekaj paničnega nakupovanja, hrčkanja, kot se je izrazila: "Tiste prve dni je, tipično, najprej v trgovinah zmanjkalo toaletnega papirja, na tesno je šlo tudi z moko in testeninami. Zdaj so trgovine spet polne. Toda znamk teh proizvodov pa ni več toliko na izbiro, kot jih je bilo pred krizo."
Katja Žerjavič pravi, da so izobraževalne ustanove v Švici zaprte in pouk poteka virtualno, na daljavo. Mnogi, tudi ona, delajo od doma, nekateri so na čakanju. Njen mlajši otrok pa še hodi v vrtec vsak dan: "V vrtcu od izbruha koronavirusa ni več toliko otrok kot prej. A vrtci ostajajo odprti, le skupine otrok so manjše. V eni jih je do pet. Moj starejši, ki hodi k predšolski vzgoji, pa je doma. Vzgojiteljica mu enkrat na teden pošlje gradivo, delovne liste, kakšno pravljico ali pesmico. Slišim pa, da so veliko bolj s poukom na daljavo obremenjeni osnovno- in srednješolci."