Kdo bo sedel na najvišjih stolčkih v Evropski uniji

Kdo bo slovenski evropski komisar in kdo bo vodil Evropsko komisijo, sta prestižni politični kadrovski vprašanji. Slovenska vlada je včeraj sporočila, da ne podpira zakonskega predloga o spremembi postopka za izbiro kandidata za evropskega komisarja, ki ga je pripravila Nova Slovenija. Ta je menila, da bi bilo treba pri imenovanju kandidata za komisarja bolj upoštevati rezultate evropskih volitev in s tem voljo evropskih poslancev iz Slovenije, vendar pa je vlada ocenila, da bi bilo to v nasprotju z veljavnim domačim in evropskim pravnim redom ter da to ne bi prispevalo h krepitvi vloge Evropske komisije kot neodvisnega varuha temeljnih pogodb, ampak bi že v fazi njenega oblikovanja odprla prostor politizaciji.

Macron za močne politike, kot je Merklova

V skladu z željo, da bi se o kandidatih za najvišje položaje v evropskih institucijah dogovorili že pred počitnicami, je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk za prihodnji četrtek sklical že drugo vrhunsko zasedanje voditeljev držav EU po volitvah v Evropski parlament. Ob tem zaradi različnih interesov, tudi nesoglasij med Nemčijo in Francijo, niti približno ni jasno, kdo bo nasledil Jean-Clauda Junckerja na položaju predsednika Evropske komisije, Tuska na položaju predsednika Evropskega sveta, Federico Mogherini na položaju evropske zunanje ministrice, Maria Draghija na položaju predsednika Evropske centralne banke (ECB) in Antonia Tajanija na položaju predsednika Evropskega parlamenta.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron se o načinu izbire kandidata za predsednika Evropske komisije in o reformi EU prerekata. Medtem ko Merklova sicer zadržano podpira svojega rojaka Manfreda Webra kot vodilnega kandidata Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika Evropske komisije, Macron izbiri po sistemu vodilnih kandidatov odločno nasprotuje.
V skladu s tem stališčem je v tem tednu dejal, da bi podprl Merklovo za predsednico Evropske komisije. "Evropa potrebuje nove in močne obraze, potrebujemo ljudi, ki to poosebljajo," je dejal. Svoje interese pri delitvi položajev hočejo odločneje kot do zdaj uveljaviti višegrajske države Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška. Njihovi voditelji so včeraj, torej teden dni pred vrhom EU, o tem neformalno razpravljali v Budimpešti. Po sestanku izjav niso dajali.

Bogovič: "Nespodobno", Fajonova: "Že videni prizori"

"Vstop nemške kanclerke Merklove v igro za vodilne stolčke bi močno premešal karte, a sama to možnost trenutno zavrača. Prej kot na čelu Evropske komisije jo sicer vidim na čelu Evropskega sveta. A trenutno je v igri toliko scenarijev, da dogovora prihodnji teden skoraj ni mogoče pričakovati. Nesoglasja, merjenje politične moči, vsiljevanje nacionalnih interesov, kupčkanje s položaji - vse to so prizori, ki jih spremljamo ob vsakih evropskih volitvah," pravi evroposlanka Tanja Fajon (SD). Če bodo tudi rezultati sestanka Višegrajske skupine kazali, da gre za pogojevanje sodelovanja z uveljavitvijo zahtev skupine, je to po njeni oceni slab signal za EU.
Klemen Grošelj pravi, da po njegovem mnenju ni ključno vprašanje, kdo bo konkretno zasedel posamezen položaj, ampak kako zagotoviti ustrezno raven sinhronosti med različnimi centri odločanja EU. "Ključna za novo mandatno obdobje bo usklajenost politik med Evropskim svetom, Evropsko komisijo, parlamentom in posredno tudi Evropsko centralno banko (ECB)," ocenjuje. Trenutna nesoglasja med Merklovo in Macronom Grošelj vidi bolj v luči različnega razumevanja prihodnje vloge posamezne institucije kot pa odraz globljih nesoglasij med pomembnima članicama EU.
Višegrajska skupina se je, gledano zgodovinsko, le stežka in redko povsem poenotila glede svojih stališč. "Ocenjujem, da bodo te države oblikovale določen skupni okvir, ki bo dovolj ohlapen, da bo posamezna država zasledovala lastne ambicije in sodelovala tudi v drugih ad hoc skupinah, ki se bodo v prihodnjih dneh in tednih oblikovale v EU," je prepričan Grošelj.
Za Franca Bogoviča iz SLS je Macronova ponudba Merklovi, naj kandidira za predsednico Evropske komisije, neresna, če ne celo nespodobna. "Macron mora po mojem mnenju naprej počistiti pred svojim pragom, poenotiti stališča znotraj politične skupine liberalcev (ALDE), ki so včasih diametralno nasprotna," je dejal Bogovič. Glede Višegrajske skupine pa se mu zdi zanimivo, da so v teh državah na oblasti predstavniki različnih političnih skupin, a imajo v marsičem podobna stališča, zato podpira, da imajo na enem izmed visokih položajev EU svojega predstavnika. Poleg Višegrajske skupine so po Bogovičevih besedah zelo uspešni tudi Balti in Skandinavci, ki se o veliki večini odprtih vprašanj običajno med seboj uskladijo.