Boris Jaušovec
Okoli tisoč delegatov kongresa Krščansko-demokratske unije (CDU) v Hamburgu je v drugem krogu internih volitev s 517 glasovi za predsednico stranke, ki jo je doslej 18 let vodila nemška kanclerka Angela Merkel, izvolila 56-letno Annegret Kramp-Karrenbauer, nekdanjo ministrsko predsednico Posarja in zadnje mesece generalno sekretarko CDU. Njen glavni tekmec, 63-letni Freiderich Merz, je dobil 482 glasov, tretji pretendent Jens Spahn, 38 let, pa je izpadel že v prvem krogu.
Dva kroga in precej tesen izid kažeta, da v vodilni nemški konservativni stranki po dobrem letu številčnih volilnih izgub na splošnih parlamentarnih volitvah in v zveznih deželah še zdaleč ni takšne enotnosti, kakršno bi si člani stranke želeli, in da se je stranka začela krhati ob nedomišljeni politiki dobrodošlice v velikem begunskem valu pred tremi leti. Na to je v svojem govoru v Hamburgu opozorila tudi Merklova, ko je pozvala k poenotenju v stranki, da bodo ostali vodilni, med drugim tudi z besedami: "Stranka ni eden, stranka smo vsi!"
Nova predsednica CDU, ki ji tudi nemški mediji zavoljo dolgega in zakompliciranega imena in priimka raje rečejo kar AKK, je sicer bila ne preveč skrita favoritka Merklove. Kajti ob zmagi Merza bi se nemara težje obdržala na kanclerskem položaju do konca rekordnega četrtega mandata. Merz je namreč že na začetku ogrožal kasneje bleščečo kariero Merklove in se je tedaj tudi za nekaj časa umaknil iz politike ter v odvetniško-finančnih vodah služil po milijon evrov letno. Analitiki pravijo, da bi bil Merz bolj konservativen vodja stranke, ki je pod Merklovo zmeraj begala proti levi sredini oziroma je bila ideološko, milo rečeno, fleksibilna. A tudi AKK naj bi stranko znova vrnila v "zlato sredino", pri čemer izpostavlja vrnitev h krščanskim vrednotam in koreninam, čeprav naj bi bila "pragmatična katoličanka" nekako iz levega krila stranke. To pa zato, ker ji socialna čuječnost ni tuja oziroma v stranki pripada krščanskosocialni struji. Te seveda ne gre zamenjati z bavarsko sestrsko stranko CDU, torej za Krščansko-socialno unijo (CSU), ki se je v zadnjem obdobju izkazala za mnogo bolj desno usmerjeno in so iz teh razlik izvirali tudi vse ostrejši konflikti med političnima sestrama.
AKK se je že pred izvolitvijo oprijel tudi vzdevek Mini Merkel, ki pa ga ne mara. Upravičeno ga ima za seksističnega, češ da ga moškim kandidatom zlepa ne bi nadeli. Za nameček je zadnje tedne poudarjala, da ima včasih vendarle drugačna stališča od predhodnice. Recimo pri zavzemanju za ponovno uvedbo obveznega služenja vojske, ki ga je odpravila prav Merklova. Vsekakor pa je AKK pripravljena prevzeti mesto kanclerke, ko bi za to napočil čas. A ne predčasno in v tem sta si z Merklovo na las podobni. Kar nam je nekaj minut po znanih izidih glasovanja potrdil dopisnik uglednega nemškega konservativnega časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung z Dunaja Stephan Löwenstein: "AKK bo skušala CDU usmeriti v bolj konservativne vode, saj je stranka na volitvah glasove izgubljala v največji meri zavoljo desničarjev iz Alternative za Nemčijo."
