Kdo je predsednik?

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pred iztekom osemdnevnega roka, ki se je iztekel sinoči in so mu ga za razpis demokratičnih predsedniških volitev postavile evropske države, posvaril pred izbruhom državljanske vojne. To je po njegovem mnenju odvisno od "norosti in agresivnosti" ZDA in njihovih zaveznic. Maduro je med intervjujem za špansko televizijo La Sexta dejal, da "nihče ne more zagotovo napovedati razpleta. Preprosto živimo v naši državi in prosimo, da se nihče ne vpleta v notranje zadeve".
Maduro se je dotaknil tudi osemdnevnega roka sedmih držav članic Evropske unije (EU) - Nemčije, Francije, Velike Britanije, Španije, Portugalske, Nizozemske in Belgije: "Od nikogar ne sprejemamo ultimata!" Da mislijo resno, je včeraj Madura znova opozorila francoska ministrica za evropske zadeve Natalie Loiseau: "Če se Maduro do izteka večera ne bo zavezal k organizaciji volitev, bomo priznali Juana Guaidoja kot tistega, ki ima pooblastila, da jih namesto njega organizira. In imeli ga bomo za začasnega predsednika do volitev." Kot "tragično farso" je zavrnila Madurova "razmišljanja" o predčasnih volitvah še letos, ki jih je izrekel v soboto pred svojimi privrženci v Caracasu. Na zahodni strani mesta je vladajoča socialistična stranka namreč sklicala zborovanje, na katerem so zaznamovali 20. obletnico prihoda na oblast zdaj že pokojnega Huga Chaveza.
A zdi se, da se je na vzhodnem koncu prestolnice in v drugih venezuelskih mestih v soboto na ulice zgrnilo še več podpornikov opozicijskega voditelja Guaidoja. Madura so z venezuelskimi zastavami v rokah in piščalkami na ustih pozivali k odstopu. Številni so bili transparenti s prečrtanim portretom Madura. "Venezuelci stradajo zaradi pomanjkanja hrane in zdravil. Maduro morilec," je še pisalo poleg. Ob začetku demonstracij je Guaido napovedal humanitarno pomoč iz Kolumbije in Brazilije. Razmere so se v Venezueli začele zaostrovati 10. januarja, ko je Maduro prisegel za drugi predsedniški mandat. Parlament je pet dni zatem sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat Madure razglasil za nezakonit. Razmere so se še dodatno zaostrile na množičnih demonstracijah minuli teden, ko se je Guaido razglasil za začasnega predsednika. Ta korak so podprle ZDA, večina latinskoameriških držav in v četrtek tudi Evropski parlament. Madura so medtem poleg domače vojske podprle tudi Rusija, Kitajska, Turčija in Kuba.
Ali bodo po izteku ultimata Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele enotno priznale vse članice EU, sinoči ni bilo jasno. Ob neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bukarešti je v petek slovenski zunanji minister Miro Cerar rekel, da EU kot celota praviloma doslej ni sprejemala odločitev o priznavanju tujih vlad in še manj držav, tako da bo to treba razčistiti. Medtem je slovenski evroposlanec Igor Šoltes (Zeleni) v sporočilu za javnost obžaloval resolucijo, o kateri sam sicer ni glasoval, ker ni mogel biti na plenarnem zasedanju v Bruslju: "Nedopustno je, da je Evropski parlament sprejel resolucijo v nasprotju s temelji vladavine prava in mednarodnopravnimi standardi. Opozarjam, da je priznanje vlade, ki je oblikovana s samorazglasitvijo, v nasprotju z načeli demokracije in lahko povzroči hudo zaostritev že tako negotovih razmer, v katerih najbolj trpijo ljudje. EU bi morala spodbujati dialog in mirno reševanje sporov. O svoji prihodnosti naj odloča venezuelski narod sam in ne velesile, ki v Venezueli ne vidijo drugega kot vir naravnih bogastev za kovanje dobička."