Madžarska zavrača pozive Evropske unije (EU), naj zrahlja svoje vezi s Kitajsko, in to se ji že obrestuje. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, in Charles Michel, predsednik Evropskega sveta, sta se decembra mudila na obisku v Pekingu, kjer sta kitajsko vodstvo opozorila na ogromni presežek Kitajske v trgovini z EU. Evropska komisija je sprožila tudi preiskavo o subvencijah za kitajska električna vozila.
Toda na Madžarskem in v Nemčiji naj bi kmalu začeli obratovati prvi tovarni kitajskega avtomobilskega proizvajalca BYD v Evropi. Kitajski proizvajalec baterij CATL je lani sprejel odločitev, da v Debrecenu na vzhodu Madžarske zgradi 7,3 milijarde evrov vredno tovarno baterij. V preteklih letih so gradnjo tovarn v tej državi napovedala tudi druga kitajska podjetja v dobavni verigi električnih vozil, med drugim Nio, Eve Energy, Huayou Cobalt, BYD in Ningbo Zhenyu Technology.
Kitajska je od leta 2020 že največja tuja investitorica na Madžarskem in Budimpešta si zdaj želi še več kitajskih investicij, zato se njeni politiki trudijo zagotoviti, da bi odnosi s Pekingom ostali še naprej dobri, piše bruseljski spletni časopis Politico. Madžarski premier Viktor Orban je edini voditelj iz EU, ki se je oktobra lani udeležil foruma pobude Pas in cesta, na katerem ga je kitajski predsednik Xi Jinping označil za prijatelja Pekinga. Madžarska vlada, zatrjuje Orban, ne bo podlegla nobenim zunanjim ideološkim pritiskom in bo vedno ravnala v skladu s svojimi nacionalnimi interesi. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je bil junija na letnem srečanju novih šampionov Svetovnega gospodarskega foruma v kitajskem Tianjinu še bolj neposreden: "Odklapljanje od Kitajske in zmanjševanje tveganosti odnosov z njo bi pomenilo samomor za evropsko gospodarstvo."
Madžarska se je pridružila skupini 14+1, pobudi za sodelovanje med Kitajsko ter 14 državami srednje in vzhodne Evrope. Hkrati se je pridružila kitajski pobudi Pas in cesta ter blokirala izjave EU, v katerih Kitajski očita kršitve človekovih pravic. "Madžarska vlada ima samo sebe za most med EU in Kitajsko," je nedavno izjavila Dora Gyorffy, profesorica ekonomije na Univerzi Corvinus v Budimpešti. EU bi morala biti zaradi tega po njenem mnenju zelo zaskrbljena. Toda prizadevanja madžarske vlade, da bi si zagotovila še več kitajskih investicij, vzbujajo zaskrbljenost, da utegnejo vse te gospodarske koristi imeti tudi svojo politično ceno. "Kitajska bi lahko tako kot Rusija kakršnokoli gospodarsko odvisnost izkoristila za izsiljevanje," meni Gyorffyjeva.
Madžarska prihodnost svojega gospodarstva stavi na avtomobile – in zdaj še na prehod na električna vozila. Avtomobilska industrija ustvari približno šest odstotkov madžarskega BDP, njeni dobavitelji pa še dodatnih osem do devet odstotkov. Vendar med njimi niso samo kitajska podjetja. Vsi trije največji nemški avtomobilski proizvajalci imajo tovarne na Madžarskem, enako podjetja iz Južne Koreje in Japonske, ki so jih pritegnile madžarska kvalificirana, vendar poceni delovna sila in tesne vezi Madžarske z drugimi evropskimi trgi. Čeprav so ti ekonomski argumenti zaslužni za precejšen delež investicij v madžarsko avtomobilsko industrijo, ima zvestoba Budimpešte Pekingu tudi politično korist.
Investicijske odločitve so običajno del dolgoročne strategije. Toda podjetje CATL je odločitev, da bo odprlo tovarno na Madžarskem, razglasilo 12. avgusta 2022, le dan po tem, ko sta Estonija in Latvija izstopili iz skupine 16+1. "To je ena od nagrad, ki jih Madžarska prejme zato, ker ostaja politično blizu Kitajski," pojasnjuje Jakub Jakobowski, izvedenec za Kitajsko in namestnik direktorja Centra za vzhodne študije v Varšavi, ki ga financira poljska vlada. Toda Madžarska je to ceno pripravljena plačati. (zur)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
