Vlada je v sredo ustanovila tudi Inštitut za vojne zločine med vojno na Kosovu, pri čemer je Kurti poudaril, da mora Srbija odgovarjati za zločine.
"Kar zadeva tožbo zaradi genocida, je v programu vlade. V tem procesu so angažirani Kurti, Osmani in Konjufca," je na novinarski konferenci po poročanju televizije s sedežem v Prištini Klan Kosova v sredo potrdila kosovska pravosodna ministrica Albulena Haxhiu. Dodala je, da zaradi občutljivosti vprašanja ne more razkriti več podrobnosti, hkrati pa zagotovila, da se ukvarjajo z njim.
Kurti je v sredo po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu dejal, da so oblasti v Prištini zavezane reševanju vseh zločinov, ki so bili storjeni med vojno na Kosovu, kot tudi ugotavljanju povzročene vojne škode. Ob tem je poudaril, da se bo omenjeni inštitut ukvarjal z zločini Srbije na Kosovu med vojno v letih 1998 in 1999, ter dodal, da za Srbijo ne more biti amnestije za zločine, ki jih je storila med to vojno.
Poudaril je, da so rane še sveže in odprte za tisoče članov družin več kot 1600 pogrešanih po tem konfliktu. Kot glavni izziv pri ugotavljanju njihove usode pa je izpostavil pomanjkanje zanesljivih informacij, kot tudi to, da Srbija zavrača sodelovanje.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić in Kurti sta maja v Bruslju v okviru dialoga o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino pod okriljem Evropske unije sicer podprla izjavo o pogrešanih osebah. V njej sta strani med drugim zagotovili, da bosta omogočili poln dostop do zanesljivih in točnih informacij, ki bodo pomagale pri iskanju in identifikaciji pogrešanih oseb iz obdobja med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2000.
V Bruslju so tedaj navedli, da še vedno ni rešenih 1621 od 6065 primerov pogrešanih oseb iz tega obdobja. To obdobje med drugim obsega vojno na Kosovu, ki je trajala od konca februarja 1998 do sredine junija 1999.
Konflikt je zahteval okoli 13.000 življenj in se je končal šele po Natovem bombardiranju takratne Zvezne republike Jugoslavije, po katerem so se srbske sile umaknile s Kosova.
