Kosovska tabličarska bitka nevarno zaostruje razmere na Zahodnem Balkanu

Razmere na severu Kosova, kjer živi večinsko srbsko prebivalstvo, so znova na robu eksplozije. Razlog je na prvi pogled banalen, a za kosovske Srbe in Albance še kako pomemben: menjava registrskih tablic na avtomobilih. Na severu Kosova imajo namreč na skoraj vseh vozilih nameščene srbske tablice z oznako KM (Kosovo in Metohija, srbski naziv za to njihovo nekdanjo pokrajino), oblasti v Prištini pa pričakujejo, da bodo imeli kosovske.

Napetosti so tako resne, da so v vse skupaj že večkrat posegle Združene države Amerike in Evropska unija, a brez uspeha. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je zdaj v Bruslju v "evropski način reševanja konflikta" skušal prepričati srbskega predsednika Aleksandra Vučića in kosovskega premierja Albina Kurtija, a zaman. Za neuspeh je Borrell okrivil oba voditelja, še posebej pa je bil kritičen do Prištine. "Oba voditelja sta odgovorna za nujno zmanjšanje napetosti. Na žalost se danes nista dogovorila o rešitvi," je sporočil Borrell po koncu osemurnih pogovorov. "Oba nosita polno odgovornost za neuspeh današnjih pogajanj ter za morebitno zaostrovanje in nasilje na terenu." Dodal je, da je EU predstavila predlog, ki ga je Vučić sprejel, Kurti pa ne. Kaj natanko je predlagal, Borrell ni pojasnil, srbski mediji pa so poročali, da je Borrell povedal, da so v predlogu od Prištine zahtevali, naj ne kaznuje voznikov s srbskimi registrskimi tablicami, od Beograda pa, naj ne izdaja novih statusno nevtralnih tablic z oznako KM. Če bi se strani k temu zavezali, bi pridobili čas za njun dogovor v okviru normalizacije odnosov, je pojasnil po poročanju srbske strani.

Vučić je že pred tem sporočil, da v Bruslju niso dosegli dogovora. "Iz meni nejasnih razlogov nam ni uspelo doseči absolutno nobenega dogovora. Srbska stran je bila povsem konstruktivna in desetkrat smo spreminjali besedilo, ki smo ga prejeli, vendar je albanska stran stalno dodajala nekaj, za kar je bilo jasno, da ni mogoče," je povedal v izjavi za novinarje. "Pred nami so neprespane noči, veliko težkih dni," je dejal srbski predsednik, ki se je v Bruslju, čakajoč na izid pogajanj, sproščal z igranjem šaha.

"Kosovo je začelo proces normalizacije odnosov s Srbijo leta 2011, enajst let pozneje pa odnosi niso veliko boljši kot pred desetletjem," je pred dnevi ocenil Kurti in dodal, da je to režim, "ki ga vodi pravoslavna cerkev in ki mu vlada Putinova Rusija", Vučić pa se je vsaj s prvim delom izrečenega strinjal in dejal, da so odnosi med Beogradom in Prištino na najnižji točki v zadnjem desetletju. Nerazčiščenih vprašanj med Beogradom in Prištino je seveda veliko več, srbska stran uspešno minira skoraj vse kosovske poskuse včlanitve v mednarodne organizacije (za preprečitev članstva v Združenih narodih lobira pri Rusiji in Kitajski, stalnih članicah Varnostnega sveta s pravico veta), kosovski vladi pa najbolj očita, da ne dovoli vzpostavitve Skupnosti srbskih občin na severu države, kar je bilo dogovorjeno z bruseljskim sporazumom.

Če bo obveljalo prištinsko vztrajanje pri svojem, bodo kosovski policisti s torkom začeli izrekati globe v višini 150 evrov tistim, ki na vozilih ne bodo imeli kosovskih tablic. Pred tem oblasti niso pristale na poziv mednarodne skupnosti, naj ukrep preložijo za deset mesecev. Globe naj bi obračunavali do 21. januarja 2023. Po podatkih kosovske policije so od 1. novembra do včeraj voznikom izrekli okoli 1740 opozoril, da morajo tablice zamenjati. Na severu Kosova, kjer živijo večinoma Srbi, je po ocenah še vedno približno deset tisoč vozil s srbskimi registrskimi tablicami; toda hkrati tam deluje le okoli 50 kosovskih policistov, saj so vsi srbski policisti prav zaradi zapletov s tablicami nedavno dali odpoved.