Štiri od njih so prišla s Kosova, kar je 80 odstotkov vseh analiziranih kosovskih vin. Hrvaški vinarji že več let opozarjajo na slabo kakovost kosovskih vin, ki po njihovih ocenah kvarijo ugled domačih sort, zlasti graševine.
Med pregledom kakovosti vin iz Hrvaške, drugih članic EU in tretjih držav je kmetijska inšpekcija hrvaškega državnega inšpektorata ugotovila, da so bila ponarejena štiri vina od petih, ki so prišla iz Kosova, eno vino iz Bosne in Hercegovine ter dve hrvaški vini, piše hrvaški časniki Večernji list. Med njimi so vina renski rizling, graševina in vranac.
Kot so pojasnili na inšpektoratu, je bilo omenjenih sedem vin ponarejenih z dodatkom vode in sladkorja, ki ne izvira iz grozdja.
Na Hrvaško leta 2021 s Kosova uvozili okoli 3,7 milijona litrov vina
Hrvaški vinarji že več let opozarjajo, da največ ponarejenih vin prihaja prav s Kosova. Po teh navedbah največji delež uvoženega vina s Kosova predstavlja graševina, ki kvari ugled domače sorte. Ta zajema 37,6 odstotka skupne hrvaške proizvodnje vina.
Liter uvožene graševine po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v povprečju stane 0,59 evra, kar je 4,66-krat manj od povprečne cene vseh uvoženih vin v EU iz tretjih držav.
Direktor regionalne organizacije vinarjev in vinogradov Slavonije in hrvaškega Podonavja Graševina Croatica Tomislav Panenić je za Večernji list opozoril, da bi podjetja, ki uvažajo vino s Kosova, morala preverjati kakovost vina. "Naša vina gredo skozi strog nadzor zavoda za vinarstvo, uvoženo vino pa počasi vstopa na trg in ga prodajajo po akcijskih cenah v embalaži, ki je odsev te nizke cene, naziv pa je isti. Še več, reklamirajo ga tudi kot hrvaško graševino," je opozoril.
Na Hrvaško so leta 2021 s Kosova uvozili okoli 3,7 milijona litrov vina. To je skoraj pet odstotkov letne hrvaške potrošnje vina in 13,4 odstotka skupnega hrvaškega uvoza vina.
