Lani ubitih najmanj novinarjev v desetih letih, a novinarstvo ostaja nevaren poklic

STA, A.L.
02.11.2020 18:45

Med opravljanjem dela je bilo lani ubitih 57 novinarjev, kar je najmanj v zadnjem desetletju, v poročilu ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nekaznovanosti nasilja nad novinarji ugotavlja Unesco. Opozarja na zaskrbljujoč trend, da je večina novinarjem ubitih, ker so poročali o korupciji, kršenju človekovih pravic ali kriminalu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je sporočila, da je bil v zadnjem desetletju med opravljanjem svojega dela novinar v povprečju ubit vsake štiri dni. Leta 2018 jih je umrlo 99, lani pa 57, kar je najmanj v zadnjih desetih letih.

Kljub temu Unesco ocenjuje, da "novinarstvo ostaja nevaren poklic". Ob tem so poudarili, da se tveganje za novinarje povečuje v državah, kjer ni oboroženih konfliktov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Gre za skrb zbujajoč trend, ki kaže, da je zdaj večina novinarjev ubitih na območjih, kjer ni konfliktov, ker so poročali o korupciji, kršenju človekovih pravic, okoljskem kriminalu, nezakoniti trgovini ali političnih nepravilnosti," so pojasnili. Izpostavili so tudi nasilje in nadlegovanje prek spleta, katerega tarča so predvsem novinarke.

Za novinarje najbolj nevarna regija je Latinska Amerika in Karibi

V poročilu so ob tem izrazili zaskrbljenost nad visoko ravnjo nekaznovanosti nasilja nad novinarji. Nekaznovani so storilci v devetih od desetih primerov.

Za novinarje najbolj nevarna regija je Latinska Amerika in Karibi, kjer je bilo v letih 2018 in 2019 ubitih 31 odstotkov vseh novinarjev, ki so med delom izgubili življenje. Sledi azijsko-pacifiška regija s 30 odstotki. Med državami je najnevarnejša Mehika, kjer je lani umrlo 12 novinarjev, sledi Sirija s šestimi.

Nevladna organizacija Novinarji brez meja (RSF) je medtem ob mednarodnem dnevu boja proti nekaznovanosti nasilja nad novinarji objavila svoje poročilo, v katerem ugotavlja, da je bilo letos doslej ubitih 32 novinarjev, kar je manj kot lani.

Dodali so, da je pandemija covida-19 prispevala k spremembi v naravi groženj novinarjem. "Ubitih je bilo manj novinarjev, vendar pa je več pritiska in zlorab, uperjenih proti njim," je po poročanju AFP povedal vodja RSF Christophe Deloire.

Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet pa je ob današnjem mednarodnem dnevu poudarila, da je "vsaka aretacija, vsak napad na novinarje napad na vse nas". "Dostop do točnih in zanesljivih informacij je človekova pravica," je zapisala na Twitterju. Izrekla je spoštovanje novinarjem, ki tudi v strahu nadaljujejo preiskovanje in kritično poročanje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta