Znanstveniki že leta vemo, da se Arktika segreva veliko hitreje kot katerokoli drugo območje na svetu. A tudi tisti, ki podrobneje spremljamo dogajanje na tej celini, smo osupnili nad spremembami v letu 2020, saj smo bili priča številnim porušenim rekordom, ko gre za izginjanje ledenikov in taljenje ledenih odej. Alarmi zvonijo glasneje kot kdaj koli prej: takoj moramo drastično zmanjšati svoje emisije toplogrednih plinov.
Lani so temperature na območju arktičnega kroga dosegle rekordno visoke ravni. Arktični del Sibirije je zajel vročinski val, med katerim so izmerili 38 stopinj Celzija ali 18 stopinj Celzija več od tamkajšnje povprečne najvišje dnevne temperature, izmerjene v preteklih letih. Hkrati so se med silovitimi arktičnimi gozdnimi požari v ozračje sprostile rekordne količine ogljikovega dioksida ter povzročile ogromno onesnaženje na tem območju.
Zaradi toplejšega vremena se arktična pokrajina hitro spreminja. Prvič po začetku izvajanja meritev se je tudi zgodilo, da morski led na evrazijskem delu Arktike ni zamrznil že oktobra. Mesec pred tem se je od največjega grenlandskega ledenika odlomila ledena plošča v velikosti Pariza, julija pa je razpadla še zadnja kanadska ledena polica. Zaradi taljenja ledu se dviguje morska gladina in ogroža države po vsem svetu.
Navidez oddaljene težave so v resnici blizu
V preteklem letu so znanstveniki opazili tudi skrb vzbujajoče znake porušenja podnebnega ravnovesja. Arktične rastline zaradi višjih temperatur zraka zrastejo višje, večni led se tali hitreje. Gre za proces, med katerim se sproščajo ogromne količine ogljikovega dioksida in metana (ki je veliko nevarnejši toplogredni plin od ogljikovega dioksida), kar povzroči dvig temperatur. Lani je v tundri na severu Sibirije po eksploziji podzemnega žepa metana, ki je nastal zaradi taljenja večnega ledu, nastal nov, približno 50 metrov globok krater ali "dimnik". Gre za enega od mnogih, ki so jih odkrili v preteklih letih.
Posledice porušenja podnebnega ravnovesja na Arktiki so vseobsežne. Na ruskem delu Arktike je tanker nasedel na zmehčanem večnem ledu. Pri tem je na plovilu nastala razpoka, iz katere se je v reko izlilo približno 150 tisoč sodčkov dizelskega goriva. Organizacija Human Rights Watch je v svojem poročilu zapisala, da si pripadniki domorodnih skupnosti v Kanadi zaradi spremenjenih vzorcev migracij živali, ki so posledica podnebnih sprememb, vse težje priskrbijo hrano ali prečkajo vodne površine, ki so bile nekoč zamrznjene. Obalne vasi utegnejo propasti, če bodo ribje populacije iz vedno bolj toplih voda migrirale drugam.
Te težave se večini bralcev morda zdijo oddaljene, celo abstraktne. A to se utegne hitro spremeniti. Kajti lanski dogodki so nam pokazali, da vse, kar se zgodi na Arktiki, ne vpliva samo nanjo. Ravno nasprotno, naraščajoče temperature zraka na tej celini utegnejo sprožiti uničujoči domino učinek, ki se bo končal z globalno katastrofo.
Razlog za to sta dva silovita naravna fenomena. Prvič, segrevanje Arktike slabi vetrovni stržen – tok zraka visoko nad Zemljinim površjem. Vetrovni stržen poganja velika temperaturna razlika med zamrznjenima poloma in ekvatorjem. Ko se ta razlika zmanjša, se vetrovni stržen upočasni in celo zastane. Znanstveniki menimo, da je lahko ta upočasnitev vetrovnega stržena vzrok za številne ekstremne vremenske dogodke, vključno z gozdnimi požari v Kaliforniji in Sibiriji, silovitimi snežnimi viharji na vzhodu ZDA in rekordno visokimi temperaturami v puščavi Mojave.
In drugič, segrevanje Arktike vpliva na ves svet, saj spreminja smer gibanja polarnega vrtinca, nizkotlačnega sistema, ki ždi nad obema poloma in tam zadržuje mrzel zrak. Ker se Arktika segreva, se mrzel zrak, skoncentriran v polarnem vrtincu, očitno premakne na jug ter tja prinese nenavadno mrzlo vreme. To zimo je v Italiji, Španiji in na Japonskem denimo velikokrat obilno snežilo.
Temelj podnebnega sistema
Med pandemijo covida-19 so postale besede "ponovno zgraditi bolje" naša glavna mantra. Ukrepi za ohranitev Arktike morajo biti v središču teh prizadevanj. Arktični bazni tabor, ki sem ga ustanovila, bo k temu procesu prispeval z razvojem prosto dostopne platforme Arctic Risk, namenjene razumevanju zgodnjih opozorilnih znakov za pojav novih nevarnosti zaradi sprememb v arktičnem ekosistemu.
"Naraščajoče temperature zraka na tej celini utegnejo sprožiti uničujoči domino učinek, ki se bo končal z globalno katastrofo"
Na srečo kaže, da se vse več odločevalcev zaveda ključnega pomena Arktike. Svetovni gospodarski forum je v svojem nedavno objavljenem poročilu o globalnih tveganjih za leto 2021 skrajne vremenske razmere, nezadostno ukrepanje proti podnebnim spremembam in okoljsko škodo, ki jo povzročamo ljudje, uvrstil med najverjetnejša in tudi največja tveganja, s katerimi se bomo soočili v prihodnjem desetletju. V okviru virtualnega zasedanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu sem vodila razpravo, katere namen je bil spodbuditi sprejemanje ukrepov za zaščito te ključne regije.
Človek je pomirjen, če si Arktiko predstavlja kot oddaljen zasnežen kraj, kjer prebivajo severni jeleni in medvedi. Toda v resnici je Arktika temelj podnebnega sistema, ki skrbi, da je naše vreme stabilno, da so naši kraji primerni za bivanje in naša gospodarstva uspešna. In pravkar je pod velikim pritiskom. Glavni pogoj za izgradnjo bolj trajnostnega in pravičnega sveta je, da zmanjšamo ta pritisk, predvsem s tem, da na tej celini takoj prenehamo črpati nafto in zemeljski plin.
