Letos nekaj več vpisov k slovenščini na šolah avstrijske Štajerske

Predsednica Kulturnega društva člen sedem za Slovence na avstrijskem Štajerskem Susanne Weitlaner nam je postregla s podatki o letošnjem vpisu učencev k fakultativnemu pouku slovenščine v tej južni avstrijski deželi. To šolsko leto se je k slovenščini prijavilo za odtenek več otrok kot lani. Namreč 271, lani pa 246. Susanne Weitlaner pojasnjuje: "Med korono je število vpisov upadlo, sedaj pa se zanimanje znova povečuje. Zato upamo, da se je položaj umiril in da bo prijav z leti spet več." Naj ob tem povemo, da je bilo prav v predkoronskem šolskem letu 2019/2020 na avstrijskem Štajerskem k dodatnemu pouku slovenščine v devetnajstih letih, kar ta možnost sploh obstaja, vpisanih največ otrok: 474.

Pri tem je letos največ na novo vpisanih otrok v ljudski šoli Strass, namreč 15, medtem ko lani tam k slovenščini ni bilo vpisanega nobenega učenca. Tudi v Gradcu se v ljudski šoli St. Andrä več otrok uči slovenščine kot maternega jezika, torej 30. Lani jih je bilo 24. Otroci se na avstrijskem Štajerskem v osmih ljudskih šolah, v štirih srednjih šolah ter v štirih ljudskih in glavnih šolah, ki nekako ustrezajo slovenski osemletki, ter še v gimnaziji BORG v avstrijski Radgoni in srednji gozdarski šoli HBLA v Bruck an der Mur učenci in dijaki slovenščine učijo večinoma kot tujega jezika. Stopnje obveznosti pa so različne. Gre za neobvezne vaje, ki niso ocenjene, za obvezni izbirni predmet, ki je ocenjen, za prosti predmet, ki je na višji stopnji ocenjen, v ljudski šoli pa ne. Slovenščino na nekaterih šolah učijo tudi kot izbirni predmet z neobveznimi vajami, ki prav tako ni ocenjevan.

Poseben primer je glavna in ljudska šola v Ratschendorfu/Račjem selu, kjer v šestih razredih poteka evropski projekt Erasmus + integriranega poučevanja slovenščine. Pri tem pouku v letošnjem šolskem letu sodeluje rekordnih 94 učencev in dijakov.

Predsednica Kulturnega društva člen sedem si medtem želi, da bi vsaj v avstrijski Radgoni imeli otroci možnost izbrati dodatni pouk slovenščine, ki bi lahko bil tudi obvezen predmet, začenši že v vrtcu in nato v ljudski šoli ter naprej na srednjih in poklicnih šolah te obmejne občine.