Licitiranje migrantskih številk: Hrvaška se boji, da bo postala evropski migrantski žep

Boris Jaušovec
28.11.2024 19:00

Premier Plenković in njegova vlada mirijo, da so številke pretirane in da ni nobenih skrivnosti, saj vse poteka rutinsko v skladu z Dublinsko uredbo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Policisti na stuttgartskem letališču naj bi enega od beguncev na letalo za Zagreb pripeljali iz preiskovalnega zapora.
Ronald Wittek

Hrvaška vlada oziroma njen šef Andrej Plenković sta zavrnila poročanje več hrvaških medijev, da bo južna soseda morala iz Nemčije sprejeti kar 16 tisoč ilegalnih migrantov in tudi še več sto iz Švice in da "tajni" čarterji z živim tovorom že pristajajo na zagrebškem letališču. 

Hrvaška tiskovna agencija Hina je poročala, da ti leti niso "skrivnost" in da potekajo "rutinsko" v skladu z Dublinsko uredbo, po kateri se begunci morajo vrniti v članico Evropske unije, kjer so bili prvič registrirani oziroma v katero so najprej prišli v unijo in tam zaprositi za azil. Plenković je pred novinarji tudi zavrnil visoke številke vrnjenih migrantov in po poročanju dunajskega časnika Der Standard dodal: "Ti leti se dogajajo že nekaj časa, pritegnili pa so pozornost šele v zadnjem času." Tako je namignil, da je to zavoljo bližajočih se hrvaških predsedniških volitev, saj sta dva od predsedniških kandidatov Miro Bulj iz desne stranke Most in neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić začela svariti pred možnostjo, da Hrvaška postane tako imenovani migrantski žep. Mimogrede, iIegalno je iz Hrvaške mejo v Slovenijo letos do konca oktobra prestopilo 40 tisoč beguncev, je objavljeno na spletni strani slovenske policije. Za azil jih je v Sloveniji zaprosilo le nekaj čez 700. 

Najprej je o več sto iz Švice vrnjenih migrantov na Hrvaško v nedeljo pisal zagrebški dnevnik Jutarnji list. Nato je sredi tega tedna mnoge Hrvate razburil zapis na spletni strani nemškega radia Deutsche Welle, da bo Hrvaška iz Nemčije morala sprejeti več kot 16 tisoč migrantov. Pred nemškimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami je kancler Olaf Scholz res začel obljubljati tršo imigrantsko politiko. Prav alarmantnen je bil v sredo članek v reškem Novem listu, ki se je skliceval na poročanje Deutsche Welle, da je na zagrebško letališče pred dvema tednoma iz Münchna priletelo 15 potnikov iz Sirije, Afganistana, Turčije, Jordanije in Irana, že sredi junija pa da je pristal čarter iz Stuttagrta in letalo naj bi takrat bilo polno. Še huje. Med potniki naj bi bil tudi eden, ki naj bi ga bili Nemci na letalo pospremili neposredno iz preiskovalnega zapora, kjer je bil zaradi suma "ekstremistične dejavnosti". 

Nemci naj bi bili Hrvaški že lani napovedali, da ji bodo vrnili kar 16 tisoč migrantov, skupaj pa da so jih lani v druge članice EU napovedovali vrniti blizu 75 tisoč. To jim ni uspelo, saj jim jih je lani od vseh teh silnih napovedi uspelo deportirati le dobrih pet tisoč. Letos je Nemčija drugim članicam EU napovedala vrnitev 40 tisoč migrantov. A ji je uspelo do poletja deportirati le 3500 ljudi. Deutsche Welle zapiše še opombo, da si Italija na vso moč prizadeva zavrniti nemške prošnje in zadeve, da pa je Hrvaška z Nemčijo pri teh vprašanjih veliko bolj kooperativna.

Hrvaška vlada je seveda predstavila svoje številke. Letos naj bi iz drugih evropskih držav na Hrvaško do septembra vrnili "le" 1157 oseb, med njimi jih je 70 odstotkov res priletelo s čarterji. Notranji minister Davor Božinović je na tiskovni konferenci odločno zavrnil možnost, da Hrvaška postane migrantski žep. Pojasnil je, da so iz Nemčije na Hrvaško sporočili, da jim bodo letos predali 1519 nezakonitih migrantov, a so jih v resnici do sedaj vrnili samo 401, 182 naj bi jih na Hrvaško prispelo še do konca tega leta in še 344 do junija prihodnje leto. Božinović je priznal, da je največ vrnjenih iz Nemčije in Švice (215) pa tudi iz Francije (172) in Avstrije (160), in opozoril, da je Hrvaška zelo redko cilj beguncev. Na ministrstvu so poudarili, da je interes prosilcev za mednarodno zaščito, da ostanejo na Hrvaškem do konca postopka, "njihova stvar, vendar jih več kot 90 odstotkov zlorabi ta postopek in vloži prošnjo v vsaki državi članici, v kateri se znajdejo". Dodali so še, da je neutemljen tudi očitek o tajnosti letov, češ da so na zaslonih za prihode prikazani samo komercialni leti, ne pa tudi zasebni in čarterski leti oziroma leti, ki ne prevažajo potnikov, katerih prihod ni relevanten za potniški promet.

Kot rečeno, je prvi Jutarnji list v nedeljo objavil članek o prihodih letal iz Züricha na zagrebško letališče, ki jih ni na zaslonih za prihode, z njimi pa naj bi vračali migrante iz Švice na Hrvaško. Hrvaški časnik je te lete raziskal s švicarskim raziskovalnim novinarjem Emilianom Bosom in je v Zagrebu pred dobrim tednom tudi pričakal eno od teh letal. Migranti so po navedbah časnika pri sebi imeli naslov enega od zagrebških hotelov, šlo pa je predvsem za mlade moške iz Afganistana, Sirije, Egipta, Iraka in Turčije. Jutarnji list je še pisal, da skušajo hrvaške institucije te lete zanikati, iz švicarskega urada za migracije (SEM) pa so pojasnili, da so letos organizirali 30 takšnih letov v Zagreb, s katerimi so do konca oktobra vrnili nekaj več kot 300 migrantov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta