Indija je zaradi tehničnih težav v nedeljo zvečer preložila izstrelitev vesoljskega plovila Chandrayaan-2 proti Luni. Za preložitev so se odločili preventivno manj kot uro pred izstrelitvijo, ker so zaznali tehnične težave na nosilni raketi, so sporočili iz Indijske organizacije za vesoljske raziskave ISRO. Kdaj bo nova izstrelitev, niso sporočili. Vesoljsko plovilo je bilo že pripravljeno za izstrelitev na najzmogljivejši indijski nosilni raketi GSLV MK III v vesoljskem centru Satish Dhawan, ko so 56 minut in 24 sekund pred predvideno izstrelitvijo postopek ustavili.
Misija Chandrayaan-2 je del ambicioznega indijskega vesoljskega programa, s katerim bi Indija v primeru uspeha po Rusiji, ZDA in Kitajski postala četrta država, ki ji je uspelo z vesoljskim plovilom pristati na Zemljinem naravnem satelitu. Pristanek je bil predviden za 6. september.
Indija je za program Chandrayaan-2, ki v prevodu pomeni lunarni voz, porabila približno 140 milijonov evrov in ga označila za enega najcenejših doslej. To je namreč precej manj kot za podobne programe porabijo vesoljske agencije drugih držav. Skoraj vsi deli so bili načrtovani in narejeni v Indiji. Eden od delov plovila bi krožil okoli Lune, drugi del pa je pristajalnik Vikram, ki naj bi na tem nebesnem telesu pristal in na njem odložil rover Pragyan, ki je tretji del plovila. 2,4 tone težek del plovila, ki bo krožil okoli Lune, naj bi predvidoma deloval eno leto. Rover Pragyan, ki lahko potuje do 500 metrov, pa naj bi predvidoma deloval en Lunin dan oziroma 14 zemeljskih dni. Iskal naj bi sledi vode na Luni in preučeval ostanke zgodnjega sončevega sistema.
Po besedah vodje ISRO Kailasavadivooja Sivana se najbolj bojijo pristanka Vikrama, saj česa tako kompleksnega še niso izvedli.
Indija je leta 2008 proti Luni izstrelila svoje prvo vesoljsko plovilo Chandrayaan-1, ki je krožilo okoli nje in izdelalo podrobno kartografijo mineralnih, kemičnih in topografskih značilnosti njenega površja. Chandrayaan-1 je na Luno poslal sondo, ki je tam zbirala podatke. Takrat so odkrili prisotnost vode na Luni. Ambiciozna indijska vesoljska agencija je v prejšnjih letih dosegla številne pomembne mejnike. Tako je denimo leta 2014 uspešno umestila satelit v Marsovo orbito, s čimer je postala šele četrta država na svetu, ki se lahko pohvali s tem dosežkom. Leta 2017 je Indija v eni misiji v vesolje ponesla 104 satelite in s tem podrla predhodni rekord Rusov, ki so jih leta 2014 hkrati izstrelili 37.
Sedaj so oči vseh ponovno uprte v Isro, zanimanje za ugodno misijo na Luno pa narašča, pravi Simonetta Di Pippo, direktorica Urada Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA). "Raziskave o zastopanosti kemičnih elementov ter prisotnosti hidroksila in ledu na Luni ter analize Luninih topografije, mineraloške sestave in eksosfere, ki jih bodo opravili v okviru te misije, bodo pomembno prispevale k znanstvenemu napredku človeštva," meni Di Pippova, kot je poročal BBC. Indijski vesoljski znanstveniki pa so zaradi podviga precej zaskrbljeni. Tudi dr. Sivan pravi, da ga od skrbi stiska v želodcu: "Stvari, za katere ne vemo, da jih ne vemo, lahko pomenijo konec misije, čeprav smo storili vse v svoji moči, da ne bi ničesar spregledali."
