Makedonija le še korak do polnopravnega članstva v Natu

Makedonija je le še korak do tega, da postane 30. polnopravna članica zveze Nato. Potem ko je včeraj 29 veleposlanikov držav članic te evroatlantske zveze na sedežu Nata v Bruslju podpisalo protokol o pristopu Makedonije, so zdaj na potezi parlamenti v posameznih državah članicah. Po napovedih naj bi vse države ratificirale protokol najkasneje v enem letu, do takrat pa bo Makedonija na vseh sestankih omenjene zveze sodelovala kot opazovalka. Paradoksalno je, da naj bi bila prav Grčija, ki je leta 2008 blokirala vstop Makedonije v Nato zaradi spora glede imena države, prva država, ki bo predvidoma do konca tedna ratificirala omenjeni protokol.
"Naši otroci bodo živeli bolje"
Makedoniji so se vrata v Nato odprla po tem, ko je lansko poletje uspelo makedonskemu premieru Zoranu Zaevu in grškemu Aleksisu Ciprasu doseči dogovor o preimenovanju države v Republiko Severno Makedonijo. Slednjega so predstavniki obeh držav podpisali ob Prespanskem jezeru, po katerem tudi nosi ime, in je bil kasneje potrjen v parlamentih obeh držav.
Podobno kot ob potrditvi Prespanskega sporazuma so tudi tokratni podpis protokola pospremili s pridevnikom zgodovinski. "Danes je zgodovinski dan. Vse države članice Nata so podpisale protokol, ki bo celi regiji prinesel več varnosti in stabilnosti," je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. In makedonskemu zunanjemu ministru Nikoli Dimitrovu v spomin na ta dan podaril nalivno pero, s katerim sta podpisala protokol. S čestitko državljanom se je oglasil tudi premier Zaev. Dejal je, da so si s tem dejanjem zagotovili trajno stabilnost, varnost in mir v državi. "Napredek in razvoj sta neizbežna. Naše generacije in naši otroci bodo živeli bolje, zato smo lahko ponosni," je zapisal Zaev.
Časa imajo pet let
Če se bodo uresničile napovedi o atenski ratifikaciji do konca tedna, bi v Skopju lahko začeli uporabljati novo ime države že sredi meseca. Takoj se bodo lotili zamenjave tabel na mejnih prehodih, diplomatsko-konzularnih predstavništvih in na vhodih v državne institucije. Časa za izvedbo vsega, kar jim nalaga Prespanski sporazum, tudi zamenjavo osebnih dokumentov, imajo pet let. Bodo pa vse spremembe usklajene z zakonom o uporabi jezikov, ki je začel veljati nedavno. Tako bodo table v makedonskem in v albanskem jeziku. Skladno z omenjenim zakonom predsednik sobranja Talat Xaferi parlamentarne seje že vodi v albanskem jeziku, pravico govoriti v svojem jeziku pa imajo tudi ministri albanske narodnosti.
Po vsem tem pa makedonsko vlado čaka še najzahtevnejše delo. Začeti mora nujne reforme v pravosodju, javnem sektorju, zdravstvu, šolstvu in se resno spopasti s problemom korupcije in kriminala. To je tudi prvi pogoj, da Skopje dobi datum začetka pristopnih pogajanj z EU. Makedonci upajo, da se bo to zgodilo že junija.