V New Yorku se začenja sojenje mamilarskemu kralju Joaquinu Guzmanu z vzdevkom El Chapo (Kratki), obtoženemu, da je vodil največji mamilarski kartel na svetu in v četrt stoletja v ZDA pretihotapil več kot 155 ton kokaina. Sojenje, med katerim se bo eden od najbolj razvpitih kriminalcev na svetu soočil z ameriškim pravosodnim sistemom, bo potekalo v Brooklynu. Trajalo naj bi več kot štiri mesece, stalo pa naj bi na milijone dolarjev, po pričakovanjih največ v zgodovini ZDA.{okvircek}80472{/okvircek}
Tožilci so se na sojenje pripravljali več let. Mehiške oblasti so Guzmana ZDA izročile lani. Po mnenju izvedencev imajo ameriške oblasti zoper 61-letnega El Chapa dovolj dokazov, da bi ga lahko obsodile na dosmrtno zaporno kazen, ki bi jo moral prestajati v katerem od najstrožje varovanih ameriških zaporov. Že med izbiranjem porotnikov bodo veljali najstrožji varnostni ukrepi, ki so sicer uporabljeni za najbolj nevarne obtožence. Postopek, ki bo potekal za zaprtimi vrati, bo vodil okrožni sodnik Brian Cogan. Vseh dvanajst porotnikov in šest njihovih namestnikov bo ostalo anonimnih. V sodno dvorano bodo vsak dan prihajali v spremstvu policistov. Ti moški in ženske bodo na koncu odločili, ali je Guzman kriv ali ne.
V obtožnici piše, da je kartel Sinaloa, ki ga je El Chapo vodil med letoma 1989 in 2014, postal največja mamilarska organizacija na svetu, ki ima na tisoče članov. Ameriški tožilci trdijo, da je kartel med letoma 1989 in 2014 v ZDA pretihotapil najmanj 155 ton kokaina ter tudi ogromne količine heroina, metamfetaminov in marihuane ter si s tem nagrabil 14 milijard dolarjev. Guzman krivde ne priznava, toda oblasti so zoper njega predložile toliko dokazov, od tega 300 tisoč strani pisnih dokazov in najmanj 117 tisoč zvočnih posnetkov, da so se njegovi odvetniki že pritožili, ker niso imeli dovolj časa, da bi jih vse preučili.
"To bo verjetno najdražje sojenje v zgodovini ZDA," meni Rob Heroy, odvetnik iz Severne Karoline, ki je zagovarjal že nekatere druge mehiške mamilarske kralje. V znesek so všteti tudi programi zaščite za nekatere od več sto prič, ki naj bi spregovorile pred sodiščem. Niti Guzmanovi odvetniki ne vedo, kateri njegovi nekdanji sodelavci, najeti pomočniki ali tekmeci so postali ovaduhi. Nekateri med njimi so se že pridružili ameriškemu programu zaščite prič in dobili nove identitete, drugi so za zapahi in kazen služijo v posebnih zaporniških enotah, kjer naj bi bili varni pred maščevanjem. Tudi Guzman je od januarja lani, ko so ga mehiške oblasti izročile ZDA, zaprt v samici v New Yorku. V zaporniški celici preživi 23 ur na dan. Obiskujejo ga lahko le njegovi odvetniki in sedemletni hčerki dvojčici.
El Chapa so prvič prijeli leta 1993 v Gvatemali. Nato je sedem let preživel v zaporu, preden je leta 2001 prvič pobegnil, skrit v vozičku za umazano perilo. Februarja 2014 so ga mehiški vojaki znova prijeli, vendar je 14 mesecev pozneje že drugič pobegnil skozi tunel, ki so ga do zapora izkopali njegovi pajdaši. Ponovno so ga prijeli januarja 2016. Mehiške oblasti so ga izsledile po obisku hollywoodskega igralca Seana Penna in neke mehiške igralke, ki sta hotela posneti film o njegovem življenju. Tedaj so si mehiške oblasti odločile oprati roke in so ga z letalom poslale v ZDA.
