Avstrijski parlament je izglasoval nezaupnico vladi pod vodstvom prvaka ljudske stranke (ÖVP) Sebastiana Kurza. To je bila prva uspešna nezaupnica v sodobni zgodovini Avstrije, poročajo tuje tiskovne agencije. Obenem je to najkrajši mandat kakšnega avstrijskega kanclerja.
Vladna kriza se je v Avstriji začela sredi maja z odstopom dotedanjega vodje svobodnjaške stranke (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja zaradi afere Ibiza, predvolilnega dogovarjanja svobodnjakov leta 2017 o finančni podpori v zameno recimo za vpliv v avstrijskih medijih z domnevnimi vplivnimi ruskimi finančnimi krogi.
Avstrijski poslanci so v zadostnem številu podprli nezaupnico, ki so jo zaradi afere Ibiza in razpada vladne koalicije formalno vložili opozicijski socialdemokrati (SPÖ). Že pred glasovanjem so nekdanji koalicijski partnerji svobodnjaki (FPÖ) napovedali, da jo bodo podprli, pridružila pa se je tudi manjša opozicijska stranka Jetzt - Liste Pilz (Sedaj - Lista Pilz), ki je bila sicer pobudnica nezaupnice Kurzu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
V SPÖ so nezaupnico 32-letnemu kanclerju utemeljevali z ocenami, da si je prisvojil vso oblast v državi, odrinil opozicijo, s tem pa zapravil možnosti za to, da mu nezaupnica ne bi bila izglasovana. Dejanja kanclerja so bila namenjena "oblastiželjnosti brez sramu, brez mere in neodgovorno", je ocenila voditeljica SPÖ Pamela Rendi-Wagner.
Kurz je v svojem poslovilnem govoru v parlamentu sicer dejal, da razume željo strank po maščevanju ter da si pridobijo boljši položaj za predčasne volitve. A dejstvo, da je nezaupnica vladi reakcija na rezultate nedeljskih evropskih volitev, je nekaj, čemur ne more slediti nihče v državi, je poudaril.
ÖVP pod vodstvom Sebastiana Kurza je sicer na nedeljskih volitvah v Evropski parlament slavila kot zmagovalka z veliko prednostjo pred drugimi strankami; dobila je skoraj 35 odstotkov glasov ali skoraj osem odstotnih točk več kot pred petimi leti. SPÖ so na drugem mestu prejeli nekaj več kot 23 odstotkov podpore, FPÖ pa 17 odstotkov.
Po ustavi je sedaj na vrsti predsednik države Alexander Van der Bellen. Kot navaja APA, lahko sedanjo vlado za nekaj časa še pusti na položaju, lahko pa imenuje novega kandidata za kanclerja, ki bi oblikoval prehodno vlado do predčasnih parlamentarnih volitev, ki so predvidene za september. Kot morebitnega kanclerja prehodne vlade se že omenja nekdanjega evropskega komisarja Franza Fischlerja.
V SPÖ si želijo, da bi Avstrijo do predčasnih volitev vodila strokovna, ne politična vlada. Nikakor pa ne vlada, ki jo je po odstopu ministrov iz FPÖ minuli teden kot "strokovno" oblikoval Kurz. Čeprav je predsednik Van der Bellen to vlado potrdil, pa jo socialdemokrati vidijo kot "zakrinkano" politično vlado ÖVP.
Čeprav je za Kurza današnja nezaupnica nedvomno poraz, pa sam zagotovo ne misli vreči puške v koruzo. Tudi na podlagi vzpodbude na nedeljskih evropskih volitvah je prepričan, da se bo vrnil na kanclerski položaj, ki ga je zasedal 18 mesecev. "Na koncu bodo v Avstriji odločali ljudje," je dejal že v nedeljo po razglasitvi volilnih rezultatov. Tudi v kasnejšem nagovoru članom in podpornikom ÖVP po potrditvi nezaupnice je napovedal boj na jesenskih volitvah. Povedal je, da zdaj ni čas za jezo, sovraštvo in žalost, ter obljubil, da se bo še naprej zavzemal za spremembe. Približno 1200 članov in podpornikov stranke, ki so se zbrali na sedežu strankarske politične akademije, ga je pozdravilo z vzkliki "kancler Kurz". Povedal jim je še, da je predsedniku države obljubil "urejen prenos oblasti na prehodno vlado".
Kot navaja APA, bi Kurz lahko na koncu iz te afere izšel še močnejši. Vplivni mediji v državi so ga bolj ali manj jasno podprli, zanj se je postavil tudi predsednik republike. Van der Bellen je po izbruhu afere Ibiza tudi pozival politične stranke k preudarnosti, in ne k dodatnemu zapletanju politične krize. Za opozicijo bi se tako ta nezaupnica Kurzu lahko izkazala tudi za precej tvegan podvig.
Kurz si je močno podporo v javnosti pridobil še kot zunanji minister v prejšnji koalicijski vladi ÖVP s SPÖ predvsem z reševanjem begunske krize leta 2015 in zavzemanjem za zavarovanje meja države pred nenadzorovanim priseljevanjem in ilegalnimi migracijami. Odigral je ključno vlogo pri zaprtju migracijske poti na Zahodnem Balkanu, izpostavlja nemška tiskovna agencija dpa. Vse to se mu je potem povrnilo na predčasnih volitvah oktobra 2017, na katerih je ÖVP prepričljivo zmagala. Ni pa se potem odločil za obnovitev rdeče-črne koalicije, ampak je v vlado povabil svobodnjake. Nato je začel predvsem z zaostrovanjem zakonodaje, ki bi omejila priseljevanje v Avstrijo - od zmanjševanja otroških dodatkov za delavce iz držav z nižjim standardom do prepovedi nošnje naglavnih rut v osnovnih šolah.
Poleg tega je vlada začela zniževati davke in izvajati reforme v zdravstvu. Uspelo mu je ustvarjati vtis harmonije in profesionalnega sodelovanja v koaliciji s skrajno desno FPÖ, kar je bilo v popolnem nasprotju s stalnimi razprtijami, ki so pred tem pestile sodelovanje s socialdemokrati, navaja dpa.
A ta vtis je v zadnjih tednih vse težje vzdrževal, še posebej zaradi vse več ksenofobnih škandalov, v katere so se zapletli nekateri člani FPÖ. Nato pa je 17. maja prišlo do objave omenjenih posnetkov s Strachejem. Tedaj se je Kurz odločil, da konča koalicijo s svobodnjaki, Avstrijce pa jeseni znova povabi na volišča. Nedeljske evropske volitve so že nakazale, da mu afera Ibiza ni škodila.
