Na Finskem ženske prevzele oblast. V Sloveniji še vedno za standardi

Finski socialdemokrati so v nedeljo za premierko izbrali namestnico predsednika stranke Sanno Marin, potem ko je prejšnji teden odstopil premier Antti Rinne. Včeraj jo je potrdil tudi parlament in 34-letna donedavna ministrica za promet je prevzela vodenje finske vladajoče koalicije. Svetovni mediji navajajo, da gre za najmlajšo (nekronano) osebo na čelu kakšne države, a to ne drži povsem. S 34 leti je res ena od mlajših, hkrati tudi najmlajša ženska, ki vodi državo (novozelandska premierka Jacinda Ardern je bila ob prevzemu oblasti oktobra 2017 stara 37 let), toda rekorder je vseeno nekdanji in bodoči avstrijski kancler Sebastian Kurz. Ko je pred dvema letoma sedel na premierki stolček, je bil star 31 let, zdaj jih ima 33.

Povrniti zaupanje

Donedavni finski premier Rinne je po le šestih mesecih na premierskem stolčku odstopil zaradi spora z najpomembnejšimi koalicijskimi partnerji. Spor v finski vladajoči koaliciji, ki jo sestavljajo socialdemokrati, Stranka centra, zeleni, levica in švedska ljudska stranka Finske, je izbruhnil s krizo v finski pošti. Zaradi nasprotujočih si izjav v zvezi z vlogo vlade pri reformi pošte je bila pod pritiskom najprej ministrica Sirpa Paatero, pristojna za upravne reforme, ki je morala odstopiti. Po njenem odstopu se je plaz kritik usul tudi na premierja Rinneja. Stranka centra, druga največja vladajoča stranka, je zatem sporočila, da je izgubila zaupanje v enega od predstavnikov vlade. Čeprav pri tem ni poimensko omenila Rinneja, je bilo jasno, da misli njega.
"Veliko dela je pred nami, da bomo povrnili zaupanje," je po tesnem izidu glasovanja dejala Sanna Marin. "Nikoli ne razmišljam o svoji starosti ali spolu, temveč razmišljam o razlogih, da sem se podala v politiko, in stvareh, zaradi katerih smo zmagali na volitvah." Vodenje vlade je prevzela ob začetku tridnevne stavke, zaradi česar bo močno okrnjeno poslovanje nekaterih največjih finskih podjetij. Konfederacija finske industrije ocenjuje, da bo zaradi stavke izpad prihodkov v vrednosti 500 milijonov evrov.

V Sloveniji še vedno za standardi

Ženske v politiki so sicer še vedno v manjšini, tudi pri nas. Po rekordni zastopanosti ženskih poslank v prejšnjem mandatu slovenskega parlamenta, ko jih je v državnem zboru sedelo 31, jih je bilo na lanskih volitvah izvoljenih samo 22. Nekoliko bolje je bilo na evropskih volitvah; če je bilo v državni zbor izvoljenih le 24,5 odstotka žensk, kar Slovenijo na lestvici Women in National Parliament (IPU) uvršča na 73. mesto, so ženske kandidatke višji delež osvojile na volitvah v Evropski parlament - polovico od osmih sedežev. V Bruselj oziroma Strasbourg, kjer je sedež parlamenta, so se prebile Slovenke Romana Tomc, Tanja Fajon, Irena Joveva in Ljudmila Novak. Tudi sicer je vodstvo Evropske unije tokrat v rokah pripadnic nežnega spola. Predsednica Evropske komisije je 61-letna Nemka Ursula von der Leyen, ki si je ves čas prizadevala, da bi bila evropska vlada spolno uravnotežena. To ji ni povsem uspelo, saj je v 28-članski komisiji na položajih poleg nje še ducat žensk. Razen tega je letos postala predsednica Evropske centralne banke 63-letna Francozinja Christine Lagarde. Pri nas je edina na čelu kake stranke Alenka Bratušek (SAB).