Potem ko je HDZ tako kot SDP dobila štiri mandate v Evropskem parlamentu ter skromnih 22 odstotkov glasov, je nastopil trenutek za streznitev hrvaške vladajoče stranke, ocenjuje komentator Jutarnjega lista. Dodaja, da gre za doslej najslabši volilni izid HDZ, ki je pričakovala celo šest poslanskih mandatov.
Meni, da je spodrsljaj HDZ, posebej v Zagrebu, "večje presenečenje, kot je preboj Kolakušića, (ki bo imel omejen rok trajanja), kot tudi neuspeh Mosta neodvisnih list, (ki mu je rok trajanja potekel)".
Komentator izpostavlja, da se bo hrvaški premier in predsednik HDZ Andrej Plenković na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma jeseni 2020, soočil z novim resnim izzivom - koalicijskimi zmogljivostmi HDZ. S Plenkovićem na čelu stranka ne more računati na sodelovanje s skrajno desnico niti z Mostom, ki "ne obstaja več", Mislav Kolakušić pa je nezaželen, trdi.
V ločenem komentarju Jutarnji list poudarja, da tudi SDP, ki je obremenjen s trenji znotraj stranke, nima bolj optimistične perspektive glede koalicijskega potenciala, ker so stranke levice v nedeljo dobile nekaj več kot 31 odstotkov glasov, stranke na desnem polu pa več kot 44 odstotkov.
Razmerje HDZ-SDP se je v nedeljo nagnilo v prid opozicijske stranke, kar spreminja razmerje moči v luči prihajajočih predsedniških in parlamentarnih volitev, piše komentator Večernjega lista. Kot razloge za nedeljski neuspeh HDZ navaja pretirano samozavest, ideološko nekoherentnost in prehitro zamenjavo generacij.
V hrvaškem tisku predstavljajo tudi Kolakušića, ki je dva dneva pred volitvami odstopil s položaja sodnika na zagrebškem sodišču za gospodarske zadeve. Med drugim ocenjujejo, da je s svojimi populističnimi napovedmi o brezkompromisnem boju proti korupciji in izvršbah prevzel dele protestnih glasov, predvsem opozicijski stranki Most neodvisnih list, pa tudi od Živemu zidu. Mislav Kolakušić je bil tudi drugi glede na število preferenčnih glasov, saj jih je zbral več kot 67.000.
Koalicija skrajno desnih strank in združenj Hrvaški suverenisti ne bi videla Evropskega parlamenta, če njihova kandidatka Ruža Tomašić ne bi zbrala skoraj 70.000 preferenčnih glasov oziroma največ med vsemi, je še ocenil Večernji list.
Poslanka Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) in podpredsednica zunajparlamentarne Hrvaške konservativne stranke (HKS) Tomašićeva je na evropskih volitvah leta 2014 vstopila v Evropski parlament na skupni listi s HDZ, že tedaj pa je dobila največ preferenčnih glasov, več kot 107.000.
