"Na Islandiji v času koronavirusa ni nič prepovedano," začne svojo razlago Mariborčan Jurij Pahernik

"Na Islandiji v času koronavirusa ni nič prepovedano, podobno, kot je to na Švedskem. Na otoku še vlada nekakšna skandinavska samoumevna disciplina in vlada je prebivalcem dala zgolj navodila, bolje rečeno priporočila. Prebivalci se teh zgledno držijo, spoštujejo priporočila in uporabljajo zdrav razum, čeprav se zmeraj najdejo kakšni, ki si to bolj elastično predstavljajo. Ampak ne morda v takšni smeri kot v Sloveniji, pač pa prej tako, da so še bolj striktni," začne svojo razlago Mariborčan Jurij Pahernik. Že nekaj let živi v Reykjaviku, a se ga še danes v mestu ob Dravi spomnimo kot ustanovitelja Klinike za zdravljenje favšije. "Evo, sedim na balkonu in se veselim sonca. Še pred tremi dnevi je bil tukaj sneg. Zdaj, ko snega ni več, bom kot vzdrževalec objektov imel več dela, saj delo na terenu ni prepovedano, delovna ekipa mora le držati primerno razdaljo. S strankami, ki so po navadi starejše, pa imamo kvečjemu vizualni kontakt."

Mogoče je spiti kavo tudi v baru

Na Islandiji s 360 tisoč prebivalci je bilo do srede okuženih 1588 ljudi. Šest jih je umrlo, v kritičnem stanju je bilo enajst ljudi. Vendar ima Islandija največ testiranj na število prebivalcev. Opravili so jih že okoli 29 tisoč, približno toliko kot Slovenija, ki pa ima skoraj šestkrat več prebivalcev. Z Islandije ni slišati pritožb, da bi medicinskim delavcem in zdravnikom primanjkovalo zaščitne opreme, niti ne respiratorjev, in to nam potrdi tudi Pahernik: "Če se vrneva k vladnim priporočilom. Priporočajo fizično distanco med ljudmi vsaj dva metra, odsvetujejo zbiranje skupin ali gruč, odpovedane so vse javne prireditve, od kulturnih do športnih. Restavracije so same izbrale, ali bodo v času epidemije odprte ali ne. Večina je v prestolnici zaprla vrata, nekatere ponujajo morda hrano za zraven ali ti jo dostavijo na dom. Tako v Reykjaviku še zmeraj lahko najdeš lokal, kjer se da spiti kavo ali pivo, vendar morajo gosti sedeti dovolj narazen. Večina trgovin pa je ostala odprta, vendar varnostniki pri vhodu preverjajo, da se vanje ne bi zgrnilo preveč kupcev. Tudi policije, se mi zdi, na ulicah ni nič več, kot je je bilo pred koronakrizo, vojske pa Islandija sploh nima, čeprav je članica vojaškega pakta Nato. So pa zaprli trgovino Ikee, ki ima v svojem sklopu tudi največjo islandsko restavracijo. Mislim, da so jo zaprli prav zavoljo restavracije, saj bi tam težje ohranjali pregled nad obiskovalci. V samoizolaciji so samo tisti, ki imajo blage simptome bolezni covid-19, in še tisti, ki so morda bili v stiku z okuženimi."

Kot ribe v - letalu

Nošenje mask je zgolj priporočljivo, a jih ljudje ne nosijo na veliko, pove Pahernik. "Mestni promet deluje, ampak z manjšo frekvenco, v nedeljo pa avtobusi ne vozijo. Tudi letališče ostaja odprto, še več, z njega redno, in to dnevno, letita dve letalski družbi. Domači Icelandair leti v Stockholm in Bruselj, madžarski nizkocenovnik Wizzair pa v Budimpešto in na Dunaj. Islandija četrtino svojega BDP dobi od turizma in to je najbolj prizadeta gospodarska panoga v državi. Drugi skušajo normalno delati naprej, tisti, ki imajo pisarniško delo, sicer lahko to opravljajo od doma. Ribištvo ni prizadeto, saj ribe Islandija še izvaža po vsem svetu in to tudi tako, da so iz potniških letal odstranili sedeže in vanje natrpajo zaboje z ribiškim ulovom."
Povprašam ga še po njegovi športni ljubezni, vaterpolu: "Lani sem pri športnem oziroma izvorno nogometnem klubu Knattspyrnufélag Reykjavíkur (KR) ustanovil vaterpolsko moštvo. V pol leta se je prijavilo 14 igralcev, kar me je prijetno presenetilo." Vaterpolo mu je torej dobesedno padel v vodo, kamor tudi sodi. "Tako imamo zdaj na Islandiji tri vaterpolske klube, dovolj, da lahko imamo ligaško državno prvenstvo, ki bi se moralo začeti maja. A je liga zavoljo koronavirusa, ker so bazeni zaprti, padla v vodo. Upam, da pa le začnemo najkasneje jeseni. Ko se bo na Islandiji končno začela vaterpolska liga, bomo lahko sestavili tudi državno reprezentanco," razloži Pahernik.
Zdaj kot trener svojim fantom na daljavo pripravlja tako imenovane suhe, največ kondicijske treninge: "Ma, ja, to so različne vaje za moč in vzdržljivost, tudi teki, trekingi. Vsak igralec te naloge izpolnjuje, kolikor more, in trenira po svoji vesti. Čeprav jih nič ne priganjam, so moji fantje kar zagreti in pridni. Medtem se nam vaterpolska baza že veča. Prijavljajo pa se tudi mlajši in kmalu bomo imeli še kadetsko moštvo."