Na nekaterih vpadnicah v glavno mesto BiH krajevni napisi za Vzhodno Sarajevo. Sarajevska županja se je ostro odzvala

STA, Va
30.06.2023 17:52

Na tablah piše, da so potniki prišli "v mesto s 157.000 Srbi, ki so morali oditi iz Sarajeva".

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bojan Tomažič

Na nekaterih vpadnicah v Sarajevo so se danes pojavili krajevni napisi za Vzhodno Sarajevo v večinsko srbski entiteti Republiki srbski. Na tablah piše, da so prišli "v mesto s 157.000 Srbi, ki so morali oditi iz Sarajeva". 

Dobrodošlica v Vzhodno Sarajevo je na tabli napisana z večjimi črkami v cirilici in angleščini. Tudi omenjena trditev, a z manjšimi črkami, je napisana v cirilici in angleščini, poroča sarajevski portal Klix.

Table so postavili, potem ko je predsednik Republike srbske Milorad Dodik začel javno trditi, da Sarajeva med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 sile bosanskih Srbov niso oblegale, vodja poslanske skupine njegove stranke SNSD v spodnjem domu parlamenta BiH Sanja Vulić pa je je obtožila prebivalce Sarajeva, da so se sami ubijali. Dejala je tudi, da so namesto žrtev namestili gumijaste lutke na krajih zločinov, kot je bilo topniško obstreljevanje glavne sarajevske tržnice Markale, v katerem je 5. februarja 1994 umrlo 68 ljudi, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Na vpadnicah v prestolnico BiH so bile pred teme postavljene table z izrazi dobrodošlice ob prihodu v Sarajevo, s pripisom, da je bilo mesto oblegano 1425 dni.

Obleganje Sarajevo med vojno v BiH je bilo najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini, ki je po uradnih podatkih zahtevalo življenja več kot 11.000 prebivalcev Sarajeva, od tega več kot 1600 otrok. V vsakodnevnem topniškem obstreljevanju in streljanjih ostrostrelcev sil bosanskih Srbov z okoliških hribov je bilo ranjenih najmanj 50.000 ljudi. Obleganje je trajalo več kot tri leta do 29. februarja 1996.

Ta dejstva so potrdili na sojenjih na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in so sestavni del sodb, s katerima sta bila nekdanji politični in vojaški vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić in Ratko Mladić na tem sodišču obsojena na dosmrtni zapor.

Županja Sarajeva Benjamina Karić se je na postavitev omenjenih tabel odzvala z besedami, da je župan Vzhodnega Sarajeva Ljubiša Ćosić, ki je član Dodikove stranke, "znova napadel resnico in pravičnost" in da "tudi tisočkrat ponovljena laž ne bo nikoli postala resnica". Napovedala je, da bo proti njemu danes vložila kazensko ovadbo zaradi spodbujanja nacionalnega, rasnega in verskega sovraštva, razdora ter nestrpnosti.

Medtem je poslala inšpekcijo, da ugotovi, kje vse so postavljene table. Napovedala je, da bodo odstranili vse, ki bodo samo za milimeter na ozemlju Sarajeva. Ćosić je kritike zavrnil z besedami, da gre za redno dejavnost postavljanja prometnih znakov in utrjevanje identitete Vzhodnega Sarajeva. Trdi tudi, da je dejstvo, da so Srbi zaradi skrbi za svojo varnost odhajali iz Sarajeva.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta