Na sedežu Združenih narodov v New Yorku danes poteka bolj ali manj virtualna slovesnost ob 75. obletnici svetovne organizacije. Vrstijo se pozivi svetovnih voditeljev k povečanju solidarnosti in sodelovanja med državami, ter opozorila, da brez tega problemov, kot je pandemija covida-19, ne bo mogoče premagati. V razpravi na posebnem zasedanju, posvečenem 75. obletnici organizacije, bo proti večeru virtualno nastopil tudi predsednik Borut Pahor. Njegov govor bodo v Generalni skupščini ZN predvajali potem, ko ga bo napovedala veleposlanica Darja Bavdaž Kuret.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je uvodoma izrazil obžalovanje zaradi pomanjkanja multilateralnih rešitev pri naslavljanju globalnih izzivov. "Svet je povezan, potrebujemo omrežni multilateralizem, v katerem družina ZN, mednarodne finančne ustanove, regionalne organizacije, trgovinski bloki in drugi sodelujejo tesneje in bolj učinkovito," je dejal Guterres. "Danes imamo na svetu presežek multilateralnih izzivov, obenem pa pomanjkanje multilateralnih rešitev. Grozi podnebna katastrofa, biotska raznovrstnost propada, revščina ponovno narašča, širi se sovraštvo, geopolitične napetosti naraščajo, pandemija koronavirusa pa je razgalila krhkosti sveta. Z vsem tem se lahko soočimo le skupaj," je vztrajal Guterres. Opozoril je na dejstvo, da so ZN v 75 letih uspeli v svojem osnovnem namenu - ni prišlo do 3. svetovne vojne.
Med dosežke v 75 letih delovanja ZN je naštel mirovne pogodbe, mirovne misije, dekolonizacijo, določitev standardov človekovih pravic, poraz apartheida v Južni Afriki, izbris bolezni, zmanjšanje lakote, razvoj mednarodnega prava ter ključne dogovore za zaščito okolja in planeta. Dodal je, da nihče ne želi svetovne vlade, ampak morajo vsi sodelovati za izboljšanje svetovnega vladanja. Nagovor države gostiteljice je namesto predsednika ZDA Donalda Trumpa podala veleposlanica Kelly Knight Craft, ki multilateralizma ni omenjala, saj ta Trumpa ne zanima. So pa o tem govorili praktično vsi naslednji govorniki na zasedanju, ki ga vodi predsednik Generalne skupščine Volkan Bozkir.
ZN so imeli velike načrte za proslavljanje 75. obletnice svojega rojstva iz ruševin druge svetovne vojne, vendar pa je načrte prekrižala pandemija koronavirusa. Ta je okrepila pozive k sodelovanju, dejansko pa vse bolj zapira meje, saj vsaka država najprej ščiti svoje prebivalstvo, šele nato pa sledi sodelovanje. Svet se zapira vase, o čemer pričajo prepovedi potovanj, človeške stike pa nadomešča komunikacija na daljavo. V torek se začenja splošna razprava svetovnih voditeljev na začetku 75. zasedanja Generalne skupščine ZN, ki bo prav tako potekala z virtualnimi govori, ki jih v dvorani spremlja po en predstavnik vsake od 193 držav članic ZN. Predsednik Pahor bo imel govor v četrtek.
ZN so za proslavo 75. obletnice januarja sprožili globalni pogovor z anketami, zborovanji in sestanki. Sodelovalo je več kot milijon ljudi iz vseh 193 držav članic ZN. Rezultati so pokazali, da so ljudje po svetu ne glede na starost, socialni status ali regijo zelo enotni glede prioritet. Na prvem mestu je dostop do zdravstvene nege, varne vode in sanitarij ter izobrazbe. Sledi želja po večji svetovni solidarnosti in podpora tistim, ki jih je najbolj prizadela pandemija koronavirusa. Kar 87 odstotkov udeležencev globalnega pogovora meni, da je globalno sodelovanje ključnega pomena za soočanje z današnjimi izzivi.
ZDA uvedle enostranske sankcije proti Iranu
ZDA so danes uvedle nove sankcije proti Iranu in Venezueli. Sankcije proti Iranu Washington razglaša kot sankcije ZN, vendar gre za enostranski ukrep, ki nima mednarodne podpore. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je ob najavi sankcij zatrdil, da Iran in režim Nicolasa Madura v Venezueli sodelujeta pri kršenju embarga ZN. Sankcije v skladu z izvršnim ukazom predsednika ZDA Donalda Trumpa pa so po besedah Pompea namenjene uveljavitvi embarga ZN na orožje.Finančni minister ZDA Steven Mnuchin je istočasno naznanil nove sankcije proti iranski Organizaciji za jedrsko energijo. Trumpova vlada trdi, da se ponovno uvajajo sankcije ZN, ker Iran krši jedrski sporazum iz leta 2015.
