Chevron, BP in ExxonMobil so vodilna podjetja, ki neposredno skušajo vplivati na podnebne politike, ki se ukvarjajo z ogrevanjem ozračja, še piše omenjena organizacija v svojem poročilu. V zadnjem času se družbe pri tem zatekajo tudi k uporabi družbenih omrežij.
Tako so družbe lani pred ameriškimi vmesnimi volitvami zapravile kar dva milijona dolarjev (skoraj 1,8 milijona evrov) za oglaševanje na Facebooku in Instagramu, kjer so promovirali prednosti povečevanja proizvodnje fosilnih goriv.
BP pa je 13 milijonov dolarjev (11,5 milijona evrov) namenil kampanji, s katero so odpravili davek na ogljikov dioksid v ameriški zvezni državi Washington. Od tega so kar en milijon dolarjev porabili za oglaševanje na družbenih omrežjih. To kampanjo je podprl tudi Chevron.
Avtor poročila Edward Collins je analiziral porabo družb za lobiranja, neformalne sestanke in oglaševanje ter pri tem naredil oceno, koliko denarja je bilo od tega namenjenega vprašanju podnebnih sprememb. Pri tem opozarja, da so te družbe javno podpirale ukrepanje za preprečitev podnebnih sprememb, hkrati pa lobirala proti sprejetju zavezujočih politik.
Po pariškem podnebnem sporazumu, ki je bil podpisan leta 2015, so velika naftna in plinska podjetja izrazila podporo zdajšnji ceni ogljikovega dioksida na trgu, ki se ga je ustvarilo v želji po omejitvi izpustov. Naftni in plinski velikani so tudi ustanovili skupine, kot je "Oil and Gas Climate Initiative" (slov. "Iniciativa za nafto in plin"), ki promovira prostovoljne meritve izpustov toplogrednih plinov. A v poročilu avtor opozarja, da je veliko razhajanje med obljubami in dejanji.
ExxonMobil, Shell, Chevron, BP in Total letno porabijo kar 195 milijonov dolarjev (172,5 milijona evrov) za kampanje, ki nasprotujejo dejanjem za krotitev podnebnih sprememb. V poročilu tudi piše, da te kampanje zavajajo javnost. Na eni strani omenjene družbe namreč podpirajo pozive k ukrepanju, po drugi strani pa povečujejo vlaganja za povečevanje črpanja nafte in plina. Letos naj bi v ta namen porabila kar 115 milijarde dolarjev (101,7 milijarde evrov). In le tri odstotke teh sredstev bo namenjenih projektom z nizkimi izpusti toplogrednih plinov.
Družbe zavračajo poročilo
Seveda družbe zavračajo ugotovitve, ki so zapisane v poročilu. Shell trdi, da zelo jasno podpira pariški podnebni sporazum. Hkrati pa je družba priznala, da ima stike z odločevalci in regulatorji po svetu. "Zato, da se pri najbolj perečih temah, kot so podnebne spremembe, sliši naš glas," so odgovorili. Nestrinjanje s poročilom je izrazil tudi Chevron, ki je v odgovoru sporočil, da odločevalcem pomaga pri "oblikovanju uravnoteženih in transparentnih politik za zmanjšanje toplogrednih plinov, s katerimi naj bi dosegli zadane okoljske cilje in zagotovili potrošnikom dosegljivo, zanesljivo in čistejšo energijo".
A uspešno lobiranje in neposredno nasprotovanje ukrepom za zmanjševanje globalnega segrevanja je ohromilo napore vlad po svetu, s katerimi so želeli implementirati politike za doseganje ciljev, ki so zapisani v pariškem podnebnem sporazumu, katerega glavni namen je ohraniti dvig povprečne temperature pod 1,5 stopnje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo.
