Nekdanji poljski premier Tusk se vrača v domačo politiko. Kakšen pretres lahko to povzroči dve leti pred volitvami?

Vodja Evropske ljudske stranke (EPP) Donald Tusk je napovedal, da bo opustil vodenje največje grupacije v Evropskem parlamentu zaradi vrnitve v poljsko politiko. Ob tem se porajata vprašanji, kaj lahko spremeni v poljski politiki in kakšne možnosti sploh ima za spremembe.

Tusk bo prevzel vodenje opozicijske stranke Državljanska platforma (DP) v poljskem parlamentu, sejmu. Nekdanji poljski premier (2007-2014) in predsednik Evropskega sveta ob občasno kontroverznem predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju (2014-2019) je povedal, da do jeseni ostaja predsednik EPP, želi se pa stoodstotno posvetiti Poljski. DP je trenutno glede na ankete tretja največja stranka na Poljskem. Pred njo sta vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) ter novonastala Poljska 2050, ki ima v sejmu le sedem poslancev. Redne volitve so razpisane za leto 2023, toda nekateri politični komentatorji so mnenja, da bi aktualni premier Mateusz Morawiecki lahko razpisal predčasne volitve, da bi se izognil glasovanju o nezaupnici.

​Tuskova vrnitev bo prinesla spremembe

O Tuskovi prihodnosti in aktualnem političnem stanju na Poljskem smo se pogovarjali z namestnikom odgovornega urednika poljskega časopisa Gazeta Wyborcza Bartoszem Wielinskim. Za Večer je povedal, da je Tuskova vrnitev v državno politiko najodmevnejši dogodek v letošnjem letu na Poljskem. "Verjamem, da se bo poljska politika z vrnitvijo Tuska spremenila. Uporabil bo vse znanje, ki ga je pridobil v Evropskem parlamentu, da zamaje konservativno vlado, ki bo imela z njim težave. S seboj prinaša kvaliteto in nedvomno gre za letošnji najpomembnejši politični dogodek na Poljskem," je jasen Wielinski, ki kot glavni problem poljske politike izpostavi razkroj demokracije. "Vladajoča stranka PiS obvladuje vse vzvode oblasti, predvsem sodišča. Sodnike, ki jim niso bili pogodu, so zamenjali, nekaj so jih tudi zaprli. Pod kontrolo vlade je tudi velik del tako javnih kot zasebnih medijev. Prav tako želijo prevzeti univerze in šole, kjer želijo vpeljati proces domoljubne vzgoje," še o aktualnem političnem stanju pove Wielinski.

Rešitve politične krize, za katero oblast trdi, da je ni, Wielinski ne vidi v socialdemokratski, liberalni ali konservativni Poljski, temveč v normalni oziroma taki, ki bo spet sodelovala z Evropsko unijo (EU), od katere se je v zadnjih letih oddaljila. "Tusk se v svojem programu zavzema za državo, ki ne bo preganjala drugače mislečih, ki se bo borila proti nepotizmu in korupciji, ki ženskam ne bo prepovedovala splava in ki se bo ponovno približala evropski demokraciji." Dodaja, da je Tusk obljubil, da bo obiskal vsako regijo in manjše kraje na Poljskem z namenom, da pridobi zaupanje volivcev. Izpostavil je še zanimivost glede Tuskove nedeljske tiskovne konference, ko je sporočil, da se vrača v poljsko politiko: "Na tiskovni konferenci je odgovoril na vsa vprašanja, ki so mu jih zastavili novinarji. Tega do zdaj nismo bili vajeni, kajti predsednik in premier na tiskovkah povesta svoje in odideta, Tusk pa je na vprašanja odgovarjal kar 19 minut, kar je res neverjetno, a pravilno."

Glede Tuskove možnosti po prevzemu oblasti Wielinski pojasni, da ima vlada v sejmu absolutno večino in da jim to uspeva tudi s podkupovanjem poslancev manjših strank. Po njegovem mnenju bo treba počakati do rednih parlamentarnih volitev 2023. "Razpis predčasnih volitev bi bil riziko. Predsednik PiS Jaroslaw Kaczynski je to storil leta 2007 in nato izgubil ravno proti Tusku. Sicer PiS še ima večino, a če bi se opozicijske stranke združile, bi imele deset sedežev več od PiS. Tudi če bi Tusk z Državljansko platformo na predčasnih volitvah zmagal, njegova vlada ne bi bila stabilna, saj iz PiS izhajajo praktično vsi v visokih funkcijah v državni upravi, tudi predsednik države, in bi sabotirali morebitno novo vlado. Za vse stranke je bolje, da počakajo do rednih volitev. Vprašanje je tudi, katera opozicijska stranka bo do volitev najmočnejša," se za konec vpraša novinar.

V evropski politiki dosegel vse

Zgodovinar, politični analitik in poznavalec vzhodnoevropske politike dr. Aleš Maver Tuskovo vrnitev v poljsko politiko komentira z besedami, da je v evropski politiki kot predsednik Evropskega sveta in pozneje kot predsednik EPP dosegel praktično vse. "Moje osebno mnenje je, da bi bil na ravni EU v teh razmerah še naprej zelo koristen, saj bodo poljski in njegov osebni glas ter izkušnja potrebni ob soočanju s krizami v soseščini, zlasti v Belorusiji in Ukrajini."

Maver še pojasnjuje, da se Poljska po drugi strani vrača v precej razgreto ozračje. "Poljska politika in družba sta veliko bolj polarizirani kot ob Tuskovem odhodu v Bruselj. Njegova stranka Državljanska platforma se je v zadnjih letih v soočanju z nacionalnokonservativno stranko Kaczynskega pomikala v levo. Morda jo bo lahko Tusk s svojim profilom znova popeljal v tradicionalnejše vode. A nedvomno bo imel močno, tudi vsebinsko konkurenco v varšavskem županu Rafalu Trzaskowskem, ki je za las izgubil zadnje predsedniške volitve in na njih nastopil kot izrazit predstavnik liberalne Poljske. Tusk bo verjetno tudi moral poenotiti sredinsko in levosredinsko opozicijo proti stranki PiS. Taka povezava je opoziciji že leta 2019 omogočila prevzem večine v gornjem domu parlamenta, senatu," komentira Maver in še pravi, da sicer mnogi Poljaki do Tuska gojijo zamere še iz časov, ko je bil predsednik vlade. "Nad njim visi tudi senca nepričakovanega poraza na predsedniških volitvah leta 2005 proti Lechu Kaczynskemu, ki je po svoje sploh sprožil oster boj med največjima poljskima strankama, prejšnjima zaveznicama, ki sta vsebinsko obe izšli iz naročja sindikalnega gibanja Solidarnost." Spomniti velja, da je Solidarnost tedanjega voditelja in kasnejšega predsednika države Lecha Walesa ob močni podpori papeža Janeza Pavla II., Poljaka, popeljala k prvim korakom na poti v demokracijo, Lech Kaczynski pa je umrl v letalski nesreči pri ruskem Smolensku leta 2010.