Znanstveniki z Goethejeve univerze v Frankfurtu so prepričani, da so ugotovili razlog redkih motenj strjevanja krvi po cepljenju s cepivoma proti covidu-19 proizvajalcev AstraZeneca in Johnson&Johnson. Težava, ki jo je mogoče odpraviti, je v adenovirusnem vektorju, ki v telo prenaša genska navodila za proteine S novega koronavirusa, so ugotovili.
Cepivi AstraZenece in Johnson&Johnson (Jenssen) z adenovirusnim vektorjem gensko zaporedje virusnih proteinov S pošiljata v celično jedro namesto v citoplazmo, kjer virus običajno proizvaja proteine, so ugotovili nemški znanstveniki.
Ko so proteini v jedru, razpadejo, pri čemer nastanejo mutirane različice virusnega proteina S. Ti pa se ne morejo pripeti na celično membrano, kjer poteka imunizacija. Celice jih pošljejo v telo, kar sproži redke motnje strjevanja krvi, so zapisali v študiji, ki je drugi strokovnjaki še niso pregledali.
Profesor Rolf Marschalek je za britanski časnik Financial Times povedal, da je to težavo mogoče rešiti. Proizvajalci lahko prilagodijo gensko zaporedje proteina, tako da bi preprečili njegovo razpadanje.
Podjetje Johnson&Johnson je že vzpostavilo stik z raziskovalci in jih prosilo za navodila, da bi prilagodili svoje cepivo, da proteini ne bi več razpadali, je dodal Marschalek. "Skušajo optimizirati svoje cepivo," je povedal. "S podatki, ki jih imamo, lahko podjetjem povemo, kako spremeniti ta zaporedja, da bi preprečili nenamerno razpadanje," je pojasnil.
Iz podjetja Johnson&Johnson so že sporočili, da podpirajo raziskave teh redkih motenj strjevanja krvi. Gre za pojav krvnih strdkov v kombinaciji s trombocitopenijo. Navodila za proteine S v cepivu tega podjetja so sicer manj dovzetna za razpadanje kot navodila pri AstraZenecinem cepivu. S tem bi lahko pojasnili tudi desetkrat manj hudih stranskih učinkov cepljenja s cepivom Johnson&Johnson, kot jih zabeležijo pri cepljenju s cepivom AstraZenece.
Cepivi proti covidu-19 podjetij Pfizer in Moderna, ki temeljita na informacijski tehnologiji mRNK, po drugi strani genski material virusnih proteinov S pošiljata zgolj v celično citoplazmo, tako da nikoli ne vstopi v jedro.
Nekateri drugi znanstveniki so sicer posvarili, da je zgoraj opisana teorija samo ena od mnogih in da je treba pridobiti dodatne dokaze, s katerimi bi potrdili te trditve, na spletu poroča FT.
