Prejeli jo bodo za svoje delo na področju analiz vpliva družbenih institucij na blaginjo držav in posledično na razlike v razvitosti med državami, je danes v Stockholmu sporočila Švedska kraljeva akademija znanosti.
Američan s turškimi koreninami Daron Acemoglu, ki prihaja z univerze Massachusetts Institute of Technology (MIT), njegov kolega z MIT, sicer Britanec Simon Johnson, in Johnsonov rojak James A. Robinson, ki deluje na Univerzi Chicago, so po navedbah Švedske kraljeve akademije znanosti s svojim delom pokazali, kakšna je vloga družbenih institucij pri blaginji držav.
Družbe oz. države s šibko vladavino prava in institucijami, ki niso zasnovane v dobrobit državljanom, ampak služijo njihovemu izkoriščanju, ne ustvarjajo pogojev za gospodarsko rast in izboljšanje življenj prebivalcev.
Letošnji nagrajenci s svojim raziskovalnim delom pokažejo, zakaj je temu tako, pri tem pa svoja dognanja temeljijo na izkušnjah držav, ki so bile v zgodovini kolonije velikih zahodnih sil.
Nagrado za ekonomske znanosti v spomin Alfreda Nobela je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici. Tehnično ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.
Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je ta nagrada precej mlajša od pravih Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Nobel.
Z današnjo razglasitvijo se je sklenil teden razglasitev letošnjih Nobelovih nagrad. Nagrade bodo vsem nagrajencem tradicionalno podelili 10. decembra - na obletnico smrti Alfreda Nobela, švedskega izumitelja in ustanovitelja Nobelove fundacije. Vsaka nagrada prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov.
