Nočejo zakona iz Pekinga

Mirne demonstracije so se pred hongkonškim parlamentom včeraj sprevrgle v nasilno obračunavanje med trdim jedrom protestnikov in policijo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Po množičnih protestih proti spornemu zakonu o izročanju osumljencev Kitajski, ki se jih je v nedeljo v Hongkongu po ocenah organizatorjev, kot piše britanska agencija Reuters, udeležilo več kot milijon ljudi, kar bi pomenilo, da je na demonstracije prišel vsak sedmi prebivalec tega pristaniškega mesta, je včeraj voditeljica Hongkonga Carry Lam sporočila, da vlada spornega zakona ne bo umaknila.
Po njenih besedah gre namreč za pomembno zakonodajo, ki bo Hongkongu omogočila izpolnjevanje mednarodnih obveznosti pri čezmejnih kazenskih primerih. Protesti so po njenem prepričanju zgolj znak, da so pravice in svoboščine posameznikov v Hongkongu, nekdanji britanski koloniji, ki je pod oblast komunističnega Pekinga prišla konec junija leta 1997, vendar ohranila določeno stopnjo avtonomije, varovane in zaščitene. Pa še, da bodo zadnjo besedo glede izročanja osumljencev sicer imele oblasti v Hongkongu. Slovenska tiskovna agencija STA pa navaja kritike, ki opozarjajo, da bi zakon oblastem omogočil, da bi tudi političnim nasprotnikom in ne zgolj na primer morilcem ter posiljevalcem sodili na celinskem delu Kitajske. Kritiki še poudarjajo, da bi sprejetje zakona, očitno vsiljenega, vodilo v nadaljnjo erozijo sodne neodvisnosti, pa tudi, da se "dolga roka oblasti v Pekingu" vmešava v politiko Hongkonga. V mednarodni človekoljubni organizaciji Amnesty International menijo, da "je zakon grožnja spoštovanju človekovih pravic". Oblast v Pekingu bi namreč po njem lahko preganjale tudi kritike kitajskega političnega sistema, človekoljubne aktiviste, novinarje, sodelavce nevladnih organizacij v prav tolikšni meri, kot to že počnejo na celinski Kitajski, so zapisali v izjavi te organizacije.
Hongkonška policija sicer trdi, da se je protestov, ki so se v nedeljo mirno začeli v finančnem središču mesta, udeležilo veliko manj ljudi, kot so jih prešteli organizatorji, namreč le 240 tisoč. Vsekakor so bili tokratni protesti najmnožičnejši v zadnjih več kot dvajsetih letih. Trdo jedro nekaj sto protestnikov pred hongkonškim parlamentom pa so morale sile reda po polnoči včeraj celo razgnati s solzivcem in gumijevkami, saj je prišlo do nasilja. Ta skupina naj bi začela v policiste metati različne predmete in naj bi kazala očitno namero vdreti v poslopje. O morebitnih žrtvah uličnih spopadov včeraj ni bilo poročil, tudi ne o o morebitnih aretacijah. Kitajski državni mediji so seveda poročali, da so bile v ozadju nedeljskih protestov "tuje sile", ki da skušajo destabilizirati Hongkong, je včeraj navajala nemška tiskovna agencija DPA. Dnevnik China Daily tako piše, da opozicija in njeni "tuji zavezniki" izkoriščajo protestnike za spodkopavanje kredibilnosti vlade. "Nekatere tuje sile izkoriščajo priložnosti, da bi prizadele Kitajsko, ko skušajo ustvariti opustošenje v Hongkongu," piše časnik.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta