Svetovna javnost je 15. aprila 2019 le nemočno opazovala, kako so v Parizu plameni uničevali stoletja zgodovine. Gorela je znamenita katedrala Notre-Dame, eden najbolj prepoznavnih simbolov francoske prestolnice in neprecenljiva kulturna dediščina, ki bi jo lahko človeštvo za vedno izgubilo.
Ogenj v 850 let stari katedrali je gasilcem uspelo pogasiti šele dan po izbruhu požara, konstrukcija je zdržala in pomemben francoski nacionalni simbol je bil rešen. Škoda je bila kljub temu velika - požar je uničil leseno ostrešje, dele obokanega stropa, zrušil se je tudi 93 metrov visok s svincem prekrit lesen stolpič iz 19. stoletja. A gasilci so preprečili najhujše. Toda pot do obnove je dolga in naporna, nekdanji sijaj pa naj bi katedrala dobila aprila 2024, pet let po požaru. Predsednik Emmanuel Macron je takoj stopil pred javnost in obljubil, da bodo katedralo obnovili v petih letih in da jo bodo lahko turisti obiskali že leta 2024, ko bo Pariz gostil poletne olimpijske igre. V preteklosti je katedralo Notre-Dame, ki so jo začeli graditi leta 1163 po vzoru bazilike v Saint Denisu in dokončali v drugi polovici 13. stoletja, letno obiskalo več kot deset milijonov ljudi.
"Katedralo bomo zagotovo obnovili do leta 2024, a dela je še veliko," je te dni po poročanju televizije France24 zatrdil Jean-Louis Georgelin, ki ga je Macron izbral za vodjo obnove, pri kateri sodeluje okrog 500 gradbenikov, kamnosekov, arheologov, arhitektov in umetnostnih zgodovinarjev. Restavratorska dela se še niso začela, saj so delavci ves čas odstranjevali uničene dele in utrjevali strukturo cerkve. Na tempo obnove je vplivalo tudi večkratno popolno zaprtje države zaradi koronavirusa. Obnovo je prekinila tudi inšpekcija, ko je lani poleti odločila, da je prevelika količina svinčenega prahu škodljiva za zdravje delavcev. Ob požaru se je v zrak sprostilo kar 400 ton svinca, zato so inšpekcije lani zaprle tudi okoliške vrtce in šole. Restavratorskih del naj bi se tako lotili šele v začetku prihodnjega leta. V sušilnici lesa že čaka več kot tisoč izbranih hrastov, namenjenih za rekonstrukcijo ostrešja. V mednarodni akciji zbiranja denarja za obnovo so nabrali približno 833 milijonov evrov, kar pa morda ne bo dovolj.
Vzrok za požar ostaja nepojasnjen, čeprav so francoski preiskovalci preučili mnogo hipotez, med drugim napako električnega sistema in slabo ugasnjeno cigareto. Preiskava se nadaljuje, za zdaj pa nič ne kaže na kaznivo dejanje. Ugotovljenih je bilo več pomanjkljivosti varovanja, zlasti pri požarnem alarmnem sistemu. Katedrala Notre-Dame je pred požarom utrpela večjo škodo le v času francoske revolucije v 18. stoletju med nasiljem proti katolikom, v obeh svetovnih vojnah pa je ostala nepoškodovana.
Filmski ustvarjalci pa medtem že snemajo rekonstrukcijo usodne pariške noči, ko so dramatični dogodki pritegnili pozornost javnosti. Netflix pripravlja serijo s šestimi epizodami, ki je nastala v sodelovanju s pariško gasilsko enoto, preučila pa bo vpliv požara na ljudi po državi. Francoski režiser Jean-Jacques Annaud, ki je posnel film Ime rože, prav tako začenja snemanje celovečerca o veliki katastrofi, premierno pa naj bi ga prikazali naslednje leto. (zur)
