Boris Jaušovec
Slovenski zunanji minister Miro Cerar je v Trstu, kjer se bo jutri udeležil ministrskega srečanja 17 držav Srednjeevropske pobude. Dvodnevni obisk v zamejstvu je Cerar začel že danes in odprl nove prostore slovenskega generalnega konzulata v Trstu. Generalni konzul Vojko Volk nam je povedal, da so se za nekaj sto metrov preselili bližje središču mesta, na Ulico Del Teatro Romano, "v neposredno bližino Velikega trga, kot mu po starem rečejo Slovenci v tem pristaniškem mestu, oziroma Trga enotnosti, kot se imenuje od prve svetovne vojne naprej". Cerar se je sestal s predsednikom dežele Furlanija - Julijska krajina (FJK) Massimilianom Fedrigo - skupaj sta odprla nove prostore konzulata - in s predstavniki slovenske manjšine v Italiji, deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem in Danilom Slokarjem, predsednico Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenijo Dobrila in predsednikom Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walterjem Bandljem.
Štetje manjšine
Pogovor je bil izčrpen in koristen, saj so mu predstavniki manjšine iz prve roke pojasnili stališča do najnovejših predlogov iz dežele, ki naj bi preuredili zaščito Slovencev v Italiji, nam je dejala Dobrila. Opozorila je tudi, da "Slovenci še zmeraj nimamo normativno urejenega političnega zastopstva na deželni in državni ravni. Tudi nimamo institucionalnega sogovornika na teh dveh ravneh, kar se je pokazalo za hibo zopet ob krčenju števila poslancev v Rimu. Naših predlogov za omenjeno zastopstvo namreč formalno nihče ni mogel prevzeti." Nedavno je za kritike v manjšini in tudi v Sloveniji poskrbel predlog za spremembo zaščitnega zakona Slovencev v Italiji, ki med drugim predvideva popis oziroma štetje prebivalstva, v katerem bi morali prebivalci dežele povedati, kateri jezikovni skupnosti pripadajo. Enotno stališče obeh krovnih manjšinskih organizacij je, da je predlog spremembe zaščitnega zakona iz leta 2001, ki ga je vložil poslanec desnosredinske stranke Naprej Italija Roberto Novelli, jasen poseg za oškodovanje Slovencev v FJK, in to v najšibkejšem delu manjšine - v Benečiji, Nadiških in Terskih dolinah ter Reziji.
Slovenci v Italiji še zmeraj nimajo normativno urejenega političnega zastopstva na deželni in državni ravni.
Predlog spremembe zaščitnega zakona iz leta 2001 je jasen poseg za oškodovanje Slovencev.
Uvedba posebnega registra za društva, ki delujejo za ovrednotenje jezikovnih različic na Videmskem, bi ustvarila nova trenja na območju Videmske pokrajine.
V manjšini si želijo, da bi ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu poslopje končno dobili nazaj.
Deželni register
Skrb vzbujajoč je tudi predlog spremembe deželnega zaščitnega zakona iz leta 2007, ki pa ga predlaga deželna uprava. Predvideva uvedbo posebnega registra za društva, ki delujejo za ovrednotenje jezikovnih različic na Videmskem. Novi register bi po njihovem mnenju ustvaril nova trenja na območju Videmske pokrajine, kjer se izvaja zaščitni zakon iz leta 2001. Bandelj nam je povedal, da bo danes deželna posvetovalna komisija za manjšino na svojem sestanku ta po njegovem precej nevarni predlog odločno zavrnila. Ministru Cerarju so danes predstavili še te pobude, je naštel Bandelj: "Da bi ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu manjšina drugo leto poslopje končno dobila vrnjeno, da bi zopet zaživelo vladno omizje za manjšino v Rimu, pri čemer smo že dobili pozitiven odgovor italijanskega notranjega ministrstva, in seveda ureditev političnega zastopstva manjšine."
Vzpostavitev registra, po katerem bi menda Furlani, Rezijani in tudi nemško govoreči dobili več manjšinskih pravic, je pravzaprav zvit poskus, pravijo zamejski Slovenci, da bi te pravice zmanjšali slovenskemu življu v Italiji. Če bi Furlani, pa tudi morda Rezijani, hoteli boljšo manjšinsko zaščito, naj se raje potrudijo za sprejetje svojih manjšinskih zakonov. Tako njihove pravice ne bi šle na slovenski rovaš. Slovenci v Italiji tudi opozarjajo, da oba predloga kršita Osimske sporazume, ki so mednarodna pogodba.
Upoštevati specifiko manjšine
Zunanji minister Miro Cerar je danes v Trstu pred večernim sprejemom v generalnem konzulatu ob dnevu državnosti govoril s predsednikom FJK Massimilianom Fedrigo. "Veseli, da si bo deželni predsednik še naprej prizadeval za konkretno rešitev za izvolitev predstavnika slovenske manjšine v rimski senat in zbornico, kar predvideva Zaščitni zakon za slovensko manjšino," je po pogovoru, kot so sporočili iz njegovega kabineta, dejal minister. Izrazil je pričakovanje po uresničitvi zavez Italije po vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski skupnost ter da bo deželna vlada "še naprej pozorna do specifičnega položaja slovenske narodne manjšine". Sogovornika sta se dotaknila dogovora o uvedbi skupnih policijskih patrulj ob meji. "Tako utrjujemo zaupanje med policijama in državama, javnosti pa sporočamo, da se nezakonitim migracijam upiramo na način, ki ne bo okrnil bogastva življenja in sodelovanja ljudi ob meji," je povedal Cerar.
Iredentistični zemljevid
Da bi bila mera polna, je za nameček še tržaški občinski svetnik Lorenzo Giorgi te dni, ob dnevu italijanske republike, 2. junija, na facebooku objavil iredentistični zemljevid Italije s priključenim delom Slovenije ter Istro in Dalmacijo. Slovensko zunanje ministrstvo je potezo takoj ostro obsodilo: "Stališča v smeri zgodovinskega revizionizma so v nasprotju s temeljnimi načeli evropske ureditve, tovrstna dejanja pa ne prispevajo k dobrososedskim odnosom in sožitju med narodoma." Dodalo je, da Slovenija zavrača in obsoja ozemeljske zahteve, izražene v objavi. Podobno se je odzval premier Marjan Šarec. Spomnil je, da je bil zelo kritičen do izjav predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, ko je ta februarja na Bazovici govoril o "italijanski Istri, Dalmaciji in Reki", in da njegovega opravičila ni sprejel, ker da ni bilo iskreno.
Opazno je, da ti predlogi prihajajo z deželne ravni. Dobrila meni, da gre sicer za "epizodično dogajanje, ki pa se ponavlja prepogosto in pomeni pritisk na manjšino". Slovenci v Italiji so že zaščiteni z ustavo in zakoni na državni ravni tako kot še dve manjšini: Južni Tirolci in francosko govoreči v dolini Aosta. V krovnih organizacijah opozarjajo, da sta bila oba predloga pripravljena brez posvetovanja s slovensko narodno skupnostjo. O njihovi upravičenosti dvomijo tudi zategadelj, ker zaščitna zakonodaja v marsikaterem delu še ostaja zgolj na papirju. Krovni organizaciji zato pričakujeta, da bo Slovenija odločno posredovala pri italijanskih državnih in deželnih predstavnikih za umik omenjenih predlogov, ki bi lahko prizadeli dobrososedske odnose med državama, in to so danes Cerarju tudi jasno povedali.
