Vojislav Bercko
Manj kot pet mesecev pred volitvami v Evropskimi parlament se kažejo nove povezave, ki jim narekujejo ritem desničarske populistične vlade. Tako je obzorju os Rim-Varšava-Budimpešta, ki ji je lastno zanikanje sedanje vloge Bruslja in pozivi k brezmigrantski Evropi.
Takšno politiko nakazuje italijanski notranji minister Matteo Salvini, ki je po sredinem srečanju s poljskim kolegom Joachimom Brudzinskijem v Varšavi izpostavil, da bosta državi glavna akterja "nove evropske pomladi, ki bo vodila v preporod evropskih vrednot". Po oceni Salvinija bi lahko Italija in Poljska predstavljali glavna akterja v novi evropski osi. "Ker se že leta v EU govori o nemško-francoski osi, delujeta naši državi na novi osi, ki bo Evropi vlila novo energijo," je dejal predsednik skrajno desne Lige. Podpredsednik italijanske vlade je na skupni novinarski konferenci izpostavil še nekatera skupna stališča obeh držav na področju družine, razvoja, gospodarstva in migracij.
O skupnih stališčih je med drugim spregovoril tudi poljski premier Mateusz Morawiecki, čeprav se ni srečal s Salvinijem. Ocenil je, da državi delita številne kritike na račun Evropske unije, kot je na primer, da Bruselj diskriminira nekatere države članice. Salvini se je v Varšavi sestal tudi s predsednikom vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawom Kaczynskim, s katerim sta spregovorila o sodelovanju na prihajajočih evropskih volitvah. Tako PiS kot Liga sta kritični do evropske begunske politike, a se stranki razlikujeta v svoji politiki do Rusije, do katere je Liga bolj prijazna. Stranki sicer nista članici iste evropske politične družine, Liga je del Evrope narodov in svobode, PiS pa del Evropskih konservativcev in reformistov.
Idejo je danes pričakovano pozdravil madžarski premier Viktor Orban. "Dejstvo, da se oblikuje, je dobra novica," je dejal Orban o "italijansko-poljski osi". Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da so v Evropskem parlamentu še bolj konservativne stranke kot njegova Fidesz in da skušajo ustvariti protipriseljensko zavezništvo. Glede evropskih volitev pa je Orban, ki mu je nedavno grozila izključitev iz evropskih inštitucij, dejal, da si Madžarska želi, da bi večino položajev v evropskih institucijah zasedli kandidati, ki nasprotujejo priseljevanju. Opozoril je še, da v Evropi trenutno obstaja dve družbi, in sicer je na eni strani mešana krščansko-muslimanska civilizacija, na drugi pa ji stoji nasproti krščansko-demokratski tabor, katerega del je tudi Fidesz.
