Novi predsednik Gruzije nekdanji nogometaš

STA, J.K.
14.12.2024 13:22

Inavguracija novega predsednika je napovedana 29. decembra, a je sedanja predsednica Salome Zurabišvili napovedala, da ne bo odstopila.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Volilni kolegij, v katerem ima večino vladajoča stranka Gruzijske sanje, je danes ob bojkotu opozicije za predsednika Gruzije izvolil 53-letnega kandidata stranke, skrajno desnega politika in nekdanjega nogometaša Mihaila Kavelašvilija. Po sporni zmagi na oktobrskih parlamentarnih volitvah stranka tako še krepi oblast in obenem politično krizo.

Prve posredne predsedniške volitve, uvedene z ustavnimi spremembami leta 2017 na predlog Gruzijskih sanj, so potekale v poslopju parlamenta, pred katerim vsakodnevno potekajo protesti. Opozicija je bojkotirala glasovanje v 300-članskem volilnem kolegiju, v katerem je tudi vseh 150 poslancev.

S tem je že odrekla legitimnost Kavelašviliju, ki je znan po ostrih izjavah poti Zahodu in nasprotovanju pravicam skupnosti LGBTQ. Za Kavelašvilija je glasovalo 224 članov kolegija, je danes ob naznanitvi izidov sporočil vodja osrednje volilne komisije Giorgi Kalandarišvili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predsednica Salome Zurabišvili
Reuters

Inavguracija novega predsednika je napovedana 29. decembra, a je sedanja predsednica Salome Zurabišvili, ki je tako kot prozahodna opozicija prepričana v prirejenost izida parlamentarnih volitev, napovedala, da ne bo odstopila. Zahteva ponovitev volitev, kar je premier Irakli Kobahidze zavrnil. Proevropska predsednica podpira tudi protestnike, ki več kot dva tedna vsak dan protestirajo zaradi napovedi premierja, da bo vlada na leto 2028 odložila aktivnosti v zvezi s približevanjem države Evropski uniji.

To je napovedal po tem, ko je pred letom dni Gruzija postala kandidatka za članstvo, njegova takratna vlada pa nato sprejela več zakonov proti civilni družbi, neodvisnim medijem in pravicam LGBTQ skupnosti. Oblasti so se na proteste odzvale z nasiljem.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta