Medtem ko so se v Bruslju v zadnjem mesecu, odkar je Madžarske prevzela predsedovanje Svetu EU, razburjali zaradi mirovnih misij madžarskega premiera Viktorja Orbana, slednji preko svojih "neodvisnih" institucij doma nadaljuje pohod proti nevladnim organizacijam in peščici neodvisnih medijev. Koraki, ki jih načrtuje Orbanova vlada, vse bolj spominjajo na putinovske metode utišanja še preostalih kritičnih glasov.
Konec junija je urad za zaščito suverenosti sprožil preiskavo proti Transparency International na Madžarskem in spletnemu preiskovalnemu portalu Atlatszo z argumentom, da "s podporo iz tujine izvajajo dejavnosti, katerih cilj je vplivati na voljo volivcev." V dopisih obema so iz urada zahtevali, da v obeh odgovorijo na številna vprašanja o financiranju in njihovem delovanju.
Urad je madžarska vlada z zakonom ustanovila februarja letos. Tamas Lanczi, Orbanovi stranki Fidesz zvesti kader, ki je prevzel vodenje urada, je takrat napovedal, da bo cilj urada "zaščititi gospodarsko, kulturno, komunikacijsko in politično identiteto in neodvisnost države." V evropski komisiji so takoj sprožili prekrškovni postopek, prepričani, da takšen urad ni v skladu z evropskimi vrednotami, medtem ko so v civilni družbi ocenjevali, da gre še za eno telo preko katerega bo poskušala Orbanova vlada ustrahovati kritično civilno družbo in medije pod pretvezo varovanja suverenosti.
Kako so odgovorili?
V Transparency International so sicer ob prvem pozivu uradu, v katerem so ti zahtevali pojasnila o financiranju iz tujine, poslali nekaj odgovorov, a hkrati ocenili, da je tako zakon o ustanovitvi kot samo delovanje urada nezakonito. Miklos Ligeti, direktor za pravne zadeve omenjene nevladne organizacije je v izjavi za javnost zatrdil, da so postali "grešni kozel", potem ko so začeli spraševati o kitajskih državnih posojilih, ki jih dobiva madžarska vlada.
Glavni urednik Atlatszo, Tamas Bodoky, je v odgovor zapisal, da niso dolžni odgovoriti na vprašanja, "saj dejavnost, katere cilj je vplivati na voljo volivcev pomeni dejavnost politične kampanje strank, Atlatszo pa se s tem ne ukvarja". In dodal, da z uradom lahko delijo vse podatke, ki bi jih delili tudi z drugimi. Ti podatki pa so dostopni javno na njihovi spletni strani.
Kmalu je sledil drugi poziv, v katerem so Atlatszo, ki je razkril številne korupcijske posle madžarske vlade, še enkrat prosili za podatke, hkrati pa opozorili, da bodo na uradu sicer poročilo oblikovali na podlagi dostopnih podatkov.
Težava urada je, da nima pooblastil za ukrepanje, temveč svoje ugotovitve posreduje različnim institucijam, ki bi lahko nato ukrepale. A se Orbanova vlada s tem ni zadovoljila. Spletni portal hvg je ta teden poročal, da je bilo ministrstvu za pravosodje že v začetku julija naročeno, da pripravi predlog zakona, s katerim bi prepovedali vojno propagando.
Spomnimo. Orban ves čas nasprotuje finančni pomoči EU pri oboroževanju Ukrajine. Vse, ki tovrstno pomoč podpirajo, tako na domačem kot mednarodnem parketu, označuje za podpornike vojne, sam pa se razglaša za mirotvorca, ki poskuša tudi preko pogovorov z Moskvo doseči mir. In po tem ključu bi lahko bila ob zakonski podlagi ocenjevana tudi vsa medijska poročila o rusko ukrajinski vojni. Skrajna kazen za medije, ki bi jim "dokazali" vladno propagando, pa bi lahko bila, pišejo v hvg, celo prepoved delovanja. Predlog zakona naj bi parlament obravnaval jeseni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
