"Orbán namreč ni 'tretja stran', Orbán ni tisti, ki išče mir, ampak je človek, ki v imenu Putina ponuja zaključek vojne, ko bodo ozemlja, ki jih je osvojila Rusija, priznana kot del Rusije. Ne glede na to, kako zelo si želimo konca vojne, ne glede na to, da se zavedamo, da je vsaka naslednja smrt na rusko-ukrajinskem bojišču nesmiselna. Vsi analitiki danes vedo, da si tudi ob vojaških lovcih, ki jih je v zadnjih tednih dobila od evropskih držav, Ukrajina ne more več na bojišču nazaj priboriti izgubljenih predelov države. Ruska vojska je premočna in tudi premočno utrjena.
Orbán ni mirovnik, čigar pobude bi lahko slavili kot modre in razumne, ampak je zgolj posrednik in zaveznik Vladimirja Putina znotraj Evropske unije, ki se je sam razglasil za mirovnega posrednika. In to je pomembno – namreč stvari poimenovati s pravim imenom. Če namreč rečemo, da je Putin dejansko dal Orbánu nalogo, naj začne mirovna pogajanja, če Orbána vzamemo in sprejmemo kot Putinovega posrednika, njegovega človeka, s tem postavimo stvari tudi v imenu zgodovine in pravičnosti na pravo mesto.
Je mar kdo pričakoval, da lahko Putin za svojega posrednika izbere drugačnega ali drugega človeka, kot pa nekoga, ki mu zaupa? Seveda ne. Kaj torej vemo zdaj? Da se hoče Putin pogovarjati o končanju vojne. Zakaj? Ker ocenjuje, da je dosegel svoje cilje. Lahko se zdi nepravično, lahko se zdi narobe, a dejstvo je, da te vojne drugače kot s pogajanji ne bo mogoče končati – tako kot nobene druge vojne. In odziv ne more biti zavračanje pogajanj. Zavračanje pogajanj je le še ena Putinova zmaga."
