Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se danes in jutri mudi v Atenah, kjer se je srečal s predsedniki dvanajstih držav, članic EU: Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Irske, Italije, Latvije, Malte, Poljske in in Portugalske.
Pahor se je danes sestal s predsednikom Irske Michaelom D. Higginsom, s katerim sta se pogovarjala predvsem o prihodnosti Evropske unije in aktualnih razmerah v svetu, popoldne pa je nastopil na Atenskem forumu o demokraciji, ki ga v Atenah vsako leto prireja New York Times.
Cilj letošnjega, 7. Atenskega foruma, je iskati alternativne oblike vladanja. Forum je namenjen razpravam o stanju demokracije v svetu in iskanju odgovorov na vprašanja razvoja demokracije in demokratičnega odločanja. Na forumu sodelujejo politični voditelji, eksperti, poslovneži in novinarji iz vsega sveta.
Pahor o prihodnosti Evrope in kompromisih
Predsednik Pahor je na forumu nastopil v formatu "Pogovor s predsednikom", kjer je z uglednim novinarjem The New York Timesa Stevenom Erlangerjem, razpravljal o aktualnih političnih temah: migracijah, brexitu, prihodnosti Evropske Unije, pa tudi o Kosovskem vprašanju.
"Bil sem naklonjen dialogu med Prištino in Beogradu, bil sem tam, ko sta se Thaci in Vučić odločila iti izven okvirov, odlocitev sem podpiral ne zato, ker bi mislil, da je prav, ampak ker je to ideja iskanja kompromisne rešitve in zato podpiram oba. Skrbijo pa me sile na Kosovu, ki se želijo združiti z Albanijo," je povedal Pahor.
{twitter}https://twitter.com/BorutPahor/status/1182296644622147584{/twitter}
Glede turškega napada na Sirijo je bil Pahor neposreden: "Rabe nasilja ne podpiram." Pri tem je izpostavil, da je že leta govoril, tudi s turškim predsednikom Erdoganom, o tem, da je glavni problem območja kurdsko vprašanje. "Živimo v svetu, ki je manj varen kot nekoč, zato bi raje videl, da Erdogan ne bi uporabil sile," je še dodal.
Za največje izzive Evrope je Pahor izpostavil "brexit in pa ilegalne migracije". Erlanger je pri tem podžgal Pahorja, zakaj bi naj za državo, ki predstavlja tranzicijsko pot migrantom, to bila težava. "Pred petimi leti je skozi Slovenijo prečkalo pol milijona ljudi. To je težava za državo, če to pomeni četrtina njenih prebivalcev," je odgovoril Pahor.
"Odprtje Zahodno Balkanske poti bi lahko pomenila nevarnost za Slovenijo"
Po koncu uradnega nastopa na atenskem forumu je predsednik posebej za Večer pojasnil, kako sam vidi reševanje ilegalnih migracij.
"Ilegalne migracije so problem, ker so razlogi zanjo še vedno živi. Odsotnost skupne evropske politike pomeni nov izziv, da ne bom rekel nevarnost za Slovenijo, zlasti če bi se znova odprla Zahodno Balkanska pot," je povedal Pahor. Pahor pri tem meni, da mora biti v nacionalnem interesu države, da "pridemo do skupne politike". Eno od rešitev vidi v poostritvi na zunanjih mejah Evropske Unije, kar pa meni, da ni dovolj.
"Če smo rešili finančno krizo na ravni Evropske Unije skupaj, smo sposobni rešiti tudi krizo ilegalnih migracij," ugotavlja Pahor. Pri reševanju te problematike "trčimo v problem solidarnosti, ker ni konsenza med državami," je dodal predsednik.
Predsednika smo povprašali o nedavnem fenomenu formiranja ti. vojaških straž, ki ga en del prebivalcev vidi, kot rešitev pri soočanju z ilegalnimi migracijami. Pahor je povedal, da razlogov in okoliščin za takšno organiziranje ne vidi. "Razumem, da so ljudje zaskrbljeni in menijo, da zdajšnjih ukrepi niso dovolj, to je legitimno, ni pa potrebno, da sami vzamejo stvari v svoje roke," je zaključil Pahor.
Pahor bo danes nadaljeval svoj državniški obisk v Atenah, kjer se bo srečal s predsednikom Grčije Prokopisom Pavlopulosom.
