Gotovo je edino to, da se negotovost krepi, bi bil najbolj pravšnji povzetek enega najbolj žolčnih tednov v novejši britanski notranjepolitični zgodovini. Sporazumni predlog o izstopu Združenega kraljestva iz EU ali o redukciji osemindvajseterice v sedemindvajseterico, je v Londonu sprožil svojevrstno politično krizo. Ko se država pripravlja na dokončno izvedbo legitimnega demokratičnega manevra, so konice političnih kopij znova ožarčene, glasilke, ki upravičujejo njihovo rabo, pa ponovno napete. Logično je, da so, in prav je, da so. A kot vedno se najglasnejše zdrahe napajajo ob pomanjkanju mikrokonsenza. Še več. V nezaslišani zmedi kak od odgovornih pobegne, vnamejo debate o starih zamerah, za nameček iz omar pade še nekaj okostnjakov.
Premierka Theresa May se je z Brusljem dogovorila, da bo od prihodnjega marca "na delu" tako imenovani soft oziroma mehkejši brexit. Lažja in bolj prijateljska oblika ločitve med dolgoletnima partnerjema je načeloma razumna, pogosto najbolj smiselna in nenazadnje koristi tudi naslednikom. Dominic Raab, dosedanji minister za brexit, ki je to funkcijo opravljal od julija, je v četrtek skupaj se še štirimi vplivnimi kolegi iz vladnega kabineta odstopil. To je se je zgodilo le dan po objavi besedila na 585 straneh. Raabovo pojasnilo ob odstopu je bilo nedvoumno. Ministru se je dokument zdel preohlapen in za prihodnost Velike Britanije škodljiv. Obenem pa ostaja zelo dvoumno Raabovo vztrajanje pri nadaljnji podpori Mayjeve.
Z brexitom so si v posmeh pri svojih nasprotnikih ali v podžig britanofobije pripravili enolončnico, ki jo zanesljivo nemogoče izvoziti, kaj šele unovčiti kjerkoli drugje
Gospodarstvo pa je zadovoljno
Britansko gospodarstvo je z doseženim dogovorom Therese May načeloma zadovoljno. Kljub temu se gospodarske družbe, tako proizvodne kot tudi finančne, pripravljajo na možnost, da sklenitve zdaj oblikovanega dogovora z EU sploh ne bo. Takšen izhod bi po mnenju večine prispeval k dolgotrajni gospodarski osamitvi Združenega kraljestva in tega privedel v neprecendenčno finančno in gospodarsko krizo. V sredo predstavljena ločitvena pogodba ni po godu severnoirske stranke DUP. Ključna podpora, ki jo je Mayeva pred izvolitvijo na predsedniško funkcijo od unionistov prejela pred dvema letoma in pol, po mnenju teh ni zadostno poplačana. Nad predlaganimi novostmi so ogorčeni tudi škotski ribiči. Sveže zamisli o ponovnem referendumu o škotski neodvisnosti so se zato vnovič prijele njihovih mrež.
Bogata zgodovina političnih inovacij
Britanci so v zgodovini vselej prehitevali. Zato so se tudi pogosto opekli. Svoje bolečine pa so nato hiteli deliti z drugimi. Vazalsko predrzno so celo kaznovali marsikoga, ki ob kolateralnih škodah njihovih prenagljenih dejanj z njimi ni želel biti solidaren. Vprašljivi demokratični vzvodi, človekove pravice, okoljevarstvo, davčne oaze, orožarski in drugi sumljivi posli v kalnih plitvinah so le nekateri izseki iz bogate zgodovine njihovih političnih inovacij, s kasneje pogosto jim dodano hegemonistično pentljo.
