Joe Biden ali Donald Trump. Kaj sploh lahko ponudi ameriški volilni sistem, če "dobri" demokratski kandidat volivcem obljubi zgolj to, da bo zamenjal "hudobnega" Trumpa? Kakšno alternativo trumpizmu kot političnemu gibanju, formatu in slogu pravzaprav predstavlja Biden? Sociolog Tomaž Mastnak pravi, da med vladajočima strankama ni nobenih pomembnih političnih razlik, zato lahko govorimo o nepolitičnih volitvah: "Ne gre za to, kakšna politika bo vodila državo, temveč za to, kdo si bo prigrabil oblastne položaje za izvajanje dane politike in se pri tem okoriščal." Ker v glavni vlogi pri izbiri kandidata nastopa predvsem kapital, je pričakovanje resnih sistemskih sprememb, ki bi vplivale na večino populacije, utopično. Vprašanje pa je tudi, kaj bi lahko demokrati sploh dosegli glede na razmerje glasov v senatu in večino v vrhovnem sodišču, ki sta v prid konservativcem. Zdi se, da je Trump poražen (uradni izidi volitev sicer še niso znani), pa velja to tudi za trumpizem?
Trumpova politika sega dlje od Trumpa
Trump je mešanica populizma, nacionalizma, samozaverovanosti in nastopaštva, razlaga politolog Marko Lovec in dodaja, da so vsi ti elementi del politike, ki sega dlje od Trumpa. "Trump ni bil vzrok zanje, ampak posledica krize sredinske politike," pripomni Lovec, ki dodaja, da je Trump postal zgled in vir legitimnosti za številne druge voditelje in politike po svetu, predvsem tam, kjer je bila zmerna politika v krizi. "Mobilizacija sredinskih volivcev proti Trumpu na volitvah v ZDA kaže, da je takšna politika v razviti državi anomalija, ne pa trend," meni in pripomni, da zaradi vpliva ZDA to pošilja pomembno sporočilo tudi drugod po svetu, vendar pa izhodiščni vzroki, kot so ekonomske razlike, nezaupanje v politične elite in institucije in vloga novih medijev, ostajajo.
Desni populizem je bil v Evropi že pred Trumpom. "Vendar pa zaradi tradicionalnega nezaupanja do ZDA v nekaterih evropskih državah in med volivci desnih populistov in nezaupanja ter pragmatičnih partnerstev med samimi desno-populističnimi voditelji poraz Trumpa nanje ne bo neposredno vplival. V Italiji se je Liga morala umakniti s koalicije že pred časom, na Poljskem in Madžarskem na drugi strani vladajoča režima s konservativnimi reformami mobilizirata svoje podpornike in krepita položaj. Trumpov poraz pošilja določen signal v Veliko Britanijo, vendar so razlogi za razhajanja z EU in podporo brexitu bistveno globlji od vloge Trumpa. S Trumpovim odhodom se bo izgubilo nekaj politične neposrednosti in sposobnosti za mobilizacijo volivcev, vendar bodo novi potencialni trumpi ves čas v nizkem startu čakali na svojo priložnost," komentira politolog.
Najbolj problematični so manj odmevni ukrepi
"Republikanci so od Trumpa pridobili to, kar so si želeli, večino v vrhovnem sodišču in vzvode vladanja v vseh drugih institucijah," ocenjuje aktivist in kolumnist Miha Blažič - Ntoko, ki je prepričan, da je na letošnjih volitvah v resnici zmagala desnica. Tudi Biden kot predstavnik desnega krila demokratske stranke za zdaj ni pokazal teženj po socialdemokratskih agendah, in tudi če bi jih, bi ob takšnemu razmerju moči imel zvezane roke, je prepričan Blažič. Kaj to pomeni za trumpizem kot kulturni pojav, bo po besedah Ntoka pokazal čas, je pa prepričan, da bo ostal v obliki nekega razpršenega gibanja, saj bo Trump ostal medijska osebnost in na ta način ohranjal svoje podpornike.
Kritika Donalda Trumpa je v medijih v veliki meri omejena predvsem na neprimerne, žaljive in politično nekorektne tvite ter samovoljno odločanje. Pa je res njegovo obnašanje najbolj škodljivo za ameriško populacijo? Zgodovinarka in anglistka Jerneja Breznik opozarja, da bodo na najbolj brutalen način na velik del populacije vplivali predvsem manj odmevni ukrepi: "Davčna reforma, od katere imajo korist izključno najbogatejši Američani, je še dodatno obremenila delavsko populacijo. Leta 2018 je prvič v ameriški zgodovini prišlo do primera, da je efektivna davčna stopnja 400 najbogatejših ameriških družin znašala manj kot davčna stopnja spodnje polovice ameriških gospodinjstev." Problematični so še pritiski na sindikate, zaostrovanje obmejne politike z ločevanjem družin in rezi v socialne transferje. "Če v ZDA v prihodnosti ne bo globljih sistemskih sprememb, se bodo te posledice vsekakor ohranile in poglabljale ne glede na obraz na čelu države," sklene sogovornica.
Razdeljena ameriška družba
V Evropski uniji je bilo ob Trumpovem porazu čutiti olajšanje in pričakovanje po večjem medsebojnem spoštovanju, pojasni Franc Bogovič, evropski poslanec Slovenske ljudske stranke iz skupine ELS. "Za Evropsko unijo, ki ima zelo dolgotrajen proces odločanja in se prepočasi odziva na 'twitter voditelje', je bistveno boljša vrnitev k multilateralni ureditvi sveta, v katerem se dogovorimo za pravila igre in jih tudi spoštujemo." Kakšen kandidat je bil Joseph Biden in kaj lahko od njega pričakujemo v vlogi predsednika? Če za las premagaš enega najbolj nepopularnih ameriških predsednikov, to pomeni, da si šibek kandidat, je prepričan Ntoko. Mastnak spomni, da Biden uradno še ni zmagal, če pa bo, pa bo zmaga tesna in ne glede na situacijo v ZDA za polovico prebivalstva nikdar ne bo legitimen predsednik.
Trumpu je v kampanji leta 2016 volivce uspelo prepričati, da predstavlja glas "malega delovnega človeka", ki se bo zoperstavil establišmentu, očitno mu je delno uspelo tudi letos, saj je pridobil višjo podporo pri rasnih manjšinah. "To je posledica demografskih sprememb ameriškega delavskega razreda, ki podobno kot delavski razred nasploh (ne glede na rasno in nacionalno pripadnost) obupano išče rešitve za boljši družbeni položaj," razloži Breznikova. Kampanja demokratov se je namesto na delavski razred osredotočila predvsem na nad Trumpom razočarane republikance, razmišlja Ntoko in dodaja, da to pojasni zmanjšanje podpore v primerjavi z letom 2016 pri belih moških. Bogovič pa je prepričan, da tesna razlika kaže na razdeljenost ameriške družbe. Bidnovo sporočilo, da bo predsednik vseh Američanov, tudi tistih, ki niso volili zanj, ter da bo poskušal povezati narod, se mu zdi dobrodošlo.
Desni populizem je bil v Evropi že pred Trumpom. Njegov poraz nanj ne bo neposredno vplival
Ime česa je Biden
Bidnove obljube se končajo pri vrnitvi v realnost in samo po sebi se postavlja vprašanje, kaj konkretno to pomeni. "Biden je poosebljenje najslabšega v vladajočem oligarhičnem sistemu, začenši s korupcijo, izsiljevanjem in zlorabo položaja za izrabljanje podrejenih. Vedno je podpiral korporacijski pohlep in bil na strani zatiranja revnih in nemočnih. Je eden od arhitektov ameriškega zaporniškega gulaga. Podpira tudi ameriške agresivne vojne po svetu in najbolj grobo vmešavanje v notranje zadeve drugih držav," je kritičen Mastnak. Biden je v demokratskih predvolilnih soočenjih nasprotoval programu "Medicare for All", poleg tega ne zagovarja popolne odprave šolnin na ameriških univerzah, pa še spomni Jerneja Breznik. "Svetovna populacija je svoje upe postavila na koruptivnega, spornega, neoliberalno naravnanega starčka. Na Bidna je treba gledat kot na simptom tega časa, je izraz propadanja ameriškega imperija," sklene Miha Blažič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
