Predstavniki ameriškega centra za spremljanje podatkov o snegu in ledu (NSIDC) so sporočili, da je na najvišji točki grenlandske ledene odeje 14. avgusta prvič deževalo. Prvi dež na tem območju so zabeležili pri raziskovalni postaji Summit Nacionalne znanstvene fundacije, ki leži na nadmorski višini 3216 metrov. Dež je bil posledica nenavadnega atmosferskega vzorca, vendar tudi znak, da se ozračje segreva, je povedal Mark Serreze, direktor centra. "Res nenavadno je videti kaj takega. Ali bomo v prihodnosti dejansko priča še več takim dogodkom? Precej verjetno je, da jim bomo res," je dejal Serreze.
Na najvišji točki Grenlandije je deževalo pri temperaturah, ki so bile le malo višje od ledišča. Po Serrezovih besedah gre za razmere, ki so bile posledice nizkega zračnega tlaka na eni strani Grenlandije in visokega zračnega tlaka na njeni drugi strani, kar je omogočilo, da je nad Grenlandijo prodrl topel zrak z juga. To je bilo že tretjič v manj kot desetletju, da so se temperature na najvišji točki Grenlandije povzpele nad ledišče. Hkrati so tako visoke temperature tokrat zabeležili najpozneje v letu. Temperatura zraka je bila višja od ledišča približno devet ur, posledica česar je bilo pospešeno taljenje ledene površine, sicer značilno za konec sezone. Da bi na najvišji točki grenlandske ledene odeje znova deževalo, bi bil nujen podobno nenavaden vremenski vzorec, pojasnjuje Serreze. "Toda Zemlja se segreva in podnebje spreminja. Ko se torej pojavi tak nenavaden vzorec, je običajno topleje, kot je bilo pred 30 leti."
Na splošno se grenlandska ledena odeja tali hitreje, kot se je talila med letoma 1981 in 2010. Hkrati se začne taliti prej v letu, medtem ko je občasno zaradi dogodkov, ki smo jim priča razmeroma pozno v sezoni, še bolj dovzetna za taljenje. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je v svojem poročilu, ki ga je objavil na začetku tega meseca, že opozoril, da bo taljenje grenlandske ledene odeje precej bolj prispevalo k dvigu morske gladine, kot so sprva ocenjevali. Ta ugotovitev temelji na ugotovitvah študije, katere izsledki so bili objavljeni tudi v strokovni reviji Geophysical Research Letters. Študija je pokazala, da se bo zaradi taljenja ledene odeje na Grenlandiji morska gladina dvignila za 1,5 milimetra. Medtem ko se bo ledena odeja na Grenlandiji do konca tega stoletja nenehno tanjšala, se bo zaradi vse toplejšega ozračja na območju južnega pola okrepilo sneženje nad Antarktiko, zaradi katerega se bo tam povečala količina ledu.
Druga študija, ki je bila v reviji Geophysical Research Letters objavljena maja, je pokazala, da vse pogostejši visokotlačni sistemi snežne viharje potiskajo stran od osrednje Grenlandije, zaradi česar se je tam zmanjšala količina svežega drobnozrnatega snega. Starejši in bolj grobi sneg, ki prevladuje na površini, ima nižji albedo oziroma koeficient odbojnosti. Temnejši sneg vsrka več sončne toplote, zato se ledena odeja tali hitreje.
Posledice spreminjanja podnebja je opaziti tudi na Arktičnem oceanu. Izmerjena količina ledu je letos tam sicer višja kot v nekaj preteklih letih, je pa led v precej slabšem stanju. Količina večnega ledu je bila po podatkih NSIDC na začetku avgusta rekordno nizka. Njegova površina zdaj znaša 1,6 milijona kvadratnih kilometrov in je za tretjino manjša, kot je bila vsak avgust konec 80. let preteklega stoletja. Precej večnega ledu je izginilo lansko zimo, ko je ogromna ledena plošča odplavala v Beaufortovo morje, pravi Serreze. Znanstveniki so se spraševali, ali bo lahko tam preživela, kar seveda ni, je poročal portal Arctictoday.
