(POGLED) Predatorji dolga

Prav zato, ker je krizo 2020 sprožil dogodek, ki ni povezan s financiranjem, ne bi smeli zaustaviti reformacije sistema, ki je slab za vse, razen za posameznike, ki vodijo in zalagajo kovnico dolga. Gospodinjstva ne potrebujejo še večjega dolga, potrebujejo prihodke. Podjetja ne potrebujejo obveznosti do bank, potrebujejo prihodek poslovanja. Suverene države ne potrebujejo dolga, potrebujejo močne valute

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Kaj imajo skupnega kalabrijska mafijska organizacija Ndrangheta, Hertz, sečuanski skrbniški sklad in ameriška centralna banka? Vsi so močno vpleteni v finančni sistem, ki je spremenil kreditno posredništvo v kovnico dolga, ta pa ustvarja sredstva za obogatitev vlagateljev, vendar pri tem pušča gospodinjstva, podjetja in vlade, da se borijo z nevzdržnimi obveznostmi.
Investitorjem ni bilo nikoli dovolj varnosti in donosa. Logika kaže, da ni mogoče imeti obojega, vendar je bilo to še pred dobo strukturiranega financiranja in bančništva v senci. S pravo zakonsko strategijo kodiranja se lahko vlagateljem preproste plačilne obveznosti spremenijo v likvidna sredstva.
Ustvarjanje dolga pa ni niti malo povezano s klasičnim kreditnim posredovanjem. Gre samo za vlagatelje in posrednike, ki zaračunavajo provizije, in ne za dolžnike. Oni s svojimi sredstvi samo zagotavljajo vložek za vzdrževanje tega procesa. In kadarkoli se zalomi, kar se zgodi, ko se višina vložkov zmanjša ali pa zunanji dejavniki (na primer pandemija) zmotijo potek procesa, so centralne banke pripravljene sprejeti tveganje in reciklirati finančne odpadke.
Tehnike za zagon tega procesa so razmeroma enostavne. Pri posojilodajalcih kupite s popustom kopico terjatev, jih združite z drugimi zahtevki in nakažete projektni družbi, ki služi kot zakonit poslovni posrednik za ločevanje svojega premoženja od premoženja drugih, tako da vlagateljem, ki kupujejo deleže projektnih družb, ni treba skrbeti za izpostavljanje posojilodajalcem, upraviteljem projektnih družb ali administratorjem.
Ko so pomenili hipotekarni vrednostni papirji še največji dobiček, so borzni posredniki najemali posojila in jih na debelo prodajali velikim bankam, ki so vzpostavile zunajbilančne projektne družbe, te pa so vlagateljem izdajale sredstva s stalnim dohodkom. Ne preseneča, da se je vrednost vložkov (posojil in zavarovanj) sčasoma manjšala, kar je povzročilo hipotekarno krizo. Pokrizne regulativne reforme so se osredotočile na banke in njihovo vlogo, vendar se niso lotile sestave premoženja. Če se je karkoli pomnožilo, so se dolgovi – in surovi vložki, ki dolgove napajajo in ustvarjajo premoženje vlagateljev.

Reuters
Katharina Pistor
Arhiv Večera
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta